ljudsko zdravilstvo (ljudska medicina, tradicionalna medicina), označitev za predstave in zdravilske prakse, ki temeljijo na tradicionalnih izkušnjah in znanju o človeškem in živalskem telesu in boleznih, zdravilnih učinkih rastlin (zeliščarstvo) in mineralov in verovanj o zdravilni moči besede (zagovarjanje) in predmetov ter posebnih čarnih dejanj. Zdravitelji so bili vrači, zeliščarji, baliji, arcati, padarji. Zdravilska znanja, veščine in »zdravila« se prenašajo iz roda v rod in se širijo med razl. ljudstvi, narodi in njihovimi kulturami, v preteklosti predvsem ustno in v rokopisih, zdaj v tiskanih priročnikih. Danes bi pogojno k ljudskemu zdravilstvu uvrstili nekatere uradni medicini alternativne načine zdravljenja. Številne izkušnje iz preteklosti so v rabi še danes kot »domača zdravila« ali postopki.

Sorodna gesla: čaranje | etnologija | Hortus sanitatis | paramedicina | zagovor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek