• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Portugalska (uradno ime República Portuguesa, Republika Portugalska), država v jz. Evropi, na z. delu Iberskega polotoka. K državi spadata otoški skupini Azori in Madeirski otoki v Atlantskem oceanu, edini preostanek nekdaj obsežnega čezmorskega ozemlja je bi Macau na obali J Kitajske, ki pa je 1999 ponovno postal kitajska posest.

časovni pas zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura), poletni čas
površina 92.389 km2, S–J 560 km, V–Z do 215 km
prebivalstvo 10,3 mln., 112 preb./km2, letna rast –0,2 %, življenjska doba 76 let
glavno mesto Lizbona, 565.000 preb., na desnem bregu v širok zaliv razširjenega spodnjega toka reke Tejo, ok. 15 km od izliva v Atlantski ocean
upravna razdelitev 18 okrožij ter avtonomni območji Azori in Madeirski otoki
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, OVSE, NATO
uradni jezik portugalski
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Portugalska zavzema približno šestino Iberskega polotoka. Na S in V meji s Španijo, na J in Z jo obliva Atlantski ocean. Za površje značilno hitro menjavanje hribovij, ravnin in planotastega sveta. Severni del (tudi Visoka Portugalska) med mejno reko Minho (špansko Miño) in reko Douro (špansko Duero) obsega močno razčlenjeno, do 1500 m visoko hribovje. V osrednjem delu z. podaljšek Kastilskega gorovja, ki v sredogorju Serra da Estrêla sega do 1991 m visoko. Južno od reke Tejo (špansko Tajo) se raztezajo dokaj obsežne ravnice, grudaste vzpetine v pokrajini Alentejo in hribovita priobalna pokrajina Algarve (najvišji vrh Serra da Monchique visok 902 m) s ponekod nenavadno skalnato obalo. Na splošno za portugalsko obalo značilno menjavanje strmih, skalnatih in ravnih peščenih predelov. Podnebno in rastlinsko je Portugalska zelo razgibana: s. del pod vplivom atlantskega podnebja je deževen (letna količina padavin višja od 900 mm; na SZ do 3000 mm) z le kratkim poletnim sušnim obdobjem. Na J prevladuje sredozemsko podnebje z vročimi in sušnimi poletji, milimi in vlažnimi zimami; tam le ok. 400 mm padavin na leto. Temperaturna nihanja med poletjem (več kot 20 °C) in zimo (ok. 10 °C) ter tudi med dnevom in nočjo so razmeroma majhna. Za rastlinstvo na S so značilni mešani gozdovi s hrastom, bukvijo, kostanjem in borovci. Na J prevladuje sredozemsko rastje z makijo in zimzelenim grmičevjem; veliko je hrasta plutovca (iz lubja pridobivajo plutovino), evkalipta, mandljevcev, oljke in fig. Z gozdom je poraslih še slabih 40 % površja.

Prebivalstvo
Razmeroma čista narodnostna sestava izhaja iz nekdanjih iberskih in keltskih korenin z močnimi mavrskimi vplivi na J ter germanskimi (zahodnogotskimi) na S. Po 1974/75 (osamosvojitev afriškega čezmorskega ozemlja) se je iz nekdanjih kolonij v matično državo zateklo ok. 700.000 beguncev. Po drugi strani se je s Portugalskega izselilo veliko ljudi; ok. 4 mln. Portugalcev živi v tujini, večina v Braziliji, Franciji, Severni Ameriki in Južni Afriki. Prebivalstvo je na Portugalskem dokaj neenakomerno razporejeno. Največja zgostitev v priobalnem pasu v severnem in srednjem delu države, posebej v mestnih območjih Lizbone in Porta, obmejna predela na V in J dežele sta le redko poseljena. Portugalska je s tretjino mestnega prebivalstva ena izmed najmanj urbaniziranih držav v EU. Prebivalci so večidel katoliki; število nekatoliških kristjanov ocenjeno na ok. 100.000. Čeprav je na Portugalskem uveljavljena obvezna devetletna osnovna šola od šestega leta starosti, je delež nepismenega prebivalstva razmeroma visok (13 %). Bogata tradicija visokošolskega izobraževanja. V državi je več kot 100 razl. visokošolskih ustanov; najstarejša univerza (ustanovljena 1308) je v Coimbri v osrednjem delu Portugalske.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1976 (z dopolnili 1982, 1989, 1992) je Portugalska demokratična in parlamentarna republika. Prvotna socialistična določila so bila z ustavnimi spremembami 1989 odpravljena. Na čelu države za obdobje petih let je neposredno izvoljen predsednik države, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Predsednika vlade glede na izide parlamentarnih volitev imenuje predsednik države. Vlada je odgovorna predsedniku države in parlamentu. Zakonodajno oblast ima enodomni parlament z 230 poslanci, izvoljenimi za štiri leta. Sodna oblast je tristopenjska (sodišča prve in druge stopnje, vrhovno sodišče); od 1982 deluje ustavno sodišče. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Od vključitve Portugalske v ES 1986 je gospodarski razvoj v močnem vzponu. Temeljni cilj gospodarske politike ene najbolj revnih dežel v ES je posodobiti gospodarstvo in zmanjšati razlike glede na druge članice. Osrednji ukrep je ponovna privatizacija podržavljenih ustanov (posebej bank, zavarovalnic, jeklarn, kemijskih tovarn, prevoznih podjetij in oskrbe z energijo) po odpravi diktature 1974. V kmetijstvu, ki v portugalskem gospodarstvu še vedno velja za problematičen sektor (skromen donos, zastareli delovni postopki, razdrobljena posest), je bil s kolektivizacijo po 1974 dosežen precejšen napredek. Na S države prevladuje majhna posest (večinoma samooskrbno kmetovanje), na J pa kmetijska veleposest. Težišče na poljedelstvu; glavni pridelki pšenica, koruza, riž, krompir, stročnice in zelenjava. Pomembno je tudi sadjarstvo (agrumi, granatna jabolka, na J še fige in mandlji); oljčni nasadi. Veliko živilskih izdelkov uvozijo. Tradicionalno pomembno je vinogradništvo ob rekah Douro in Tejo. Glavno živinorejsko območje je na S, kjer prevladuje govedoreja; ob njej tudi prašičereja, ovčereja in perutninarstvo. Že od nekdaj ima pomembno vlogo morski ribolov.
V rudnem bogastvu sta pomembna predvsem volfram in pirit, nekaj pa je tudi železove, cinkove, bakrove, titanove, uranove rude in premoga; pridobivanje soli. Industrija je osredotočena na območji Lizbone in Porta; še vedno velik pomen drobne proizvodnje in ročnega dela. Najstarejše veje so živilska in tekstilna industrija ter predelava plutovine (Portugalska je njen najpomembnejši svetovni proizvajalec); pomembne so tudi kemijska, kovinska, lesna in usnjarskopredelovalna industrija ter industrija gradbenega materiala in montaža motornih vozil. Pomembna prednost so razmeroma nizki stroški delovne sile, zato je dežela zanimiva za tuje investitorje. Po drugi strani pa zaradi zgrešene izobraževalne politike na številnih področjih primanjkuje strokovnjakov.
Prometno omrežje je izrazito zgoščeno na priobalnem območju, v notranjosti pa dokaj pomanjkljivo. Glavna železniška proga povezuje Lizbono s Portom; na nekaterih progah predvidevajo prilagoditev širine proge (na S ozkotirne železnice, drugje španski široki tir) evropskemu normalnemu tiru. Cestno omrežje je na splošno dobro. Rečna plovba je omejena le na spodnje tokove nekaterih večjih rek. Glavna obmorska pristanišča so Lizbona, Porto, Sétubal in Aveiro. Tudi vsa tri mednarodna letališča (Lizbona, Porto in Faro) so v neposredni bližini obale. Vse pomembnejši vir zaslužka je turizem, osredotočen na obalo pokrajine Algarve in na Madeirske otoke, čedalje pomembnejša je tudi vloga Azorov.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 110,4 mlr. USD, 10.720 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 4 %, industrija 31 %, storitvene dejavnosti 65 %
uvoz (2001) 37,8 mlr. USD
izvoz (2001) 24,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (1997, ocena) 13,1 mlr. USD


Zgodovina
Severni del dežele med rekama Minho in Tejo je v obdobju rekonkiste Mavrom iztrgal Ferdinand I. Kastilski (1035–1065). 1095 ga je Alfonz VI. Kastilski kot fevd podaril zetu, Kapetingu Henriku Burgundskemu (†1112). Njegov sin Alfonz I. Osvajalec (1139–1185) si je 1139 nadel kraljevi naziv in se 1143 s papeškim blagoslovom otresel kastilskega gospostva. 1147 je osvojil Lizbono. Današnje meje države je z osvojitvijo Algarveja (1251) in Évore začrtal Alfonz III. (1248–1279). Od 15. st. vzpon Portugalske v pomorsko in svetovno velesilo z močnim ladjevjem, oblikovanim med vladavino Henrika Pomorščaka (1394–1460). Od začetka 15. do začetka 16. st. velike osvojitve in pridobitve v Afriki (Ceuta 1415, Tanger 1471, Angola 1482, Mozambik 1507). 1498 je V. da Gama odkril pomorsko pot okoli Afrike do Indije; tam so Portugalci prevzeli nadzor nad skoraj vsemi pomembnejšimi trgovskimi središči (Goa, Diu idr.). Z zasedbo Malake, Cejlona in Molukov na začetku 16. st. je Portugalska postala vodilna sila v Indijskem oceanu (predvsem trgovina z začimbami). V Ameriki je 1500 osvojila Brazilijo. Z Macauom je 1557 postavila prvo evropsko naselbino na kitajskih tleh. Po izumrtju kraljeve rodbine (1580) je Portugalski in njenemu čezmorskemu ozemlju zavladal Filip II. Španski (1556–1598). Pod špansko oblastjo je Portugalska izgubila večji del vzhodnoindijskih posesti; prevzela jih je Nizozemska (1601 Moluke, 1636 Cejlon, 1641 Malako). 1640 je z ljudsko vstajo kraljevi prestol zasedla rodbina Bragança. Portugalska se je šele 1668 ob pomoči Anglije otresla španske oblasti; toda pomoč Angležev je pahnila Portugalsko v stoletja trajajočo odvisnost od britanske otoške države (predvsem gospodarsko odvisnost po sklenitvi methuenske pogodbe, veljavne 1703–1836). Portugalsko je 1807 zasedla Napoleonova vojska; 1808–14 oporišče A. Wellingtona v bojih proti Napoleonu I. 1822 se je osamosvojila Brazilija. Celo 19. st. je divjala državljanska vojna med liberalci (republikanci) in konservativci (monarhisti), 1907 je bila proti liberalcem z odobritvijo kralja Carlosa I. uvedena diktatura. Kralj je 1908 padel kot žrtev atentata; 1910 razglasitev republike; 1911 ločitev Cerkve od države. Sprva Portugalska tudi kot republika ni našla izhoda iz notranje krize. 1926 državni udar generala A. O. de F. Carmone (1928–51 predsednik države). 1932–68 predsednik vlade A. Salazar; 1933 uvedel avtoritarno-stanovsko ustavo (Nova država). Med drugo svetovno vojno je Portugalska ostala nevtralna. 1949 pridružitev k zvezi NATO. V 60. letih so se začele osvobodilne vojne v preostalih kolonijah Angoli, Mozambiku in Portugalski Gvineji. Tudi umik Salazarja (1968) in obdobje njegovega naslednika M. J. das N. A. Caetana nista prinesla nikakršnih sprememb. 25.4.1974 je socialistično »gibanje oboroženih sil« odstavilo Caetanovo vlado. Socialisti so bili nekaj časa najmočnejša stranka. Podržavili so banke in zavarovalnice ter razlastili veleposestnike. Do 1976 so nekdanjim kolonijam dopustili osamosvojitev. Tega leta je bil za predsednika države izvoljen A. dos S. Ramalho Eanes. 1979–83 je državi vladala koalicija Demokratska aliansa pod vodstvom socialdemokratov. 1982 so z ustavnimi spremembami odpravili revolucionarni svet. 1983–85 vladala koalicija socialistov in socialdemokratov. 1986 je Portugalska postala članica ES; za predsednika države je bil izvoljen socialist M. Soares (1991 ponovno izvoljen). 1985–95 so vlado imenovali socialisti pod A. Cavacom Silvo; tudi na volitvah oktobra 1995 si je največ sedežev zagotovila Socialistična stranka; vlado je sestavil njen predsednik António Guterres. Na predsedniških volitvah 1996 in 2001 je zmagal socialist J. F. B. de Sampaio. Na parlamentarnih volitvah oktobra 1999 je spet zmagala Socialistična stranka, ker pa je izgubila na lokalnih volitvah, je Guterres decembra 2001 odstopil. Na izrednih volitvah marca 2002 je zmagala Socialdemokratska stranka in J. M. D. Barroso je vlado oblikoval skupaj z Ljudsko stranko.

Umetnost: portugalska glasba, portugalska književnost, portugalska umetnost.

Sorodna gesla: Alentejo | Algarve | Azori | Barroso, José Manuel Durão | Caetano, Marcello José das Neves Alves | Carmona, António Oscar de Fragoso | Cavaco Silva, Aníbal | Duero | Eanes, Antonio dos Santos Ramalho | Estrêla | Gama, Vasco da | Henrik Pomorščak | Iberski polotok | Lizbona | Luzitanija | Macau | Madeirski otoki | Miño | P | portugalska glasba | portugalska književnost | portugalska umetnost | portugalska vinorodna območja in vina | rekonkista | Salazar, António | Sampaio, Jorge Fernando Branco de | Soares, Mario | Tajo | Wellington, Arthur


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek