teorija krčenja,
1. astronomija: po tej teoriji, ki jo je izdelal H. L. F. von Helmholtz, je izvir energije, ki se stalno sprošča s sevanjem Sonca, krčenje Sonca; temu nasprotuje visoka starost Sonca. Teorija krčenja ima pomembno vlogo pri nastajanju zvezd iz medzvezdne snovi: ko zvezde porabijo vodik v svojih sredicah in nastopijo helijevi procesi (reakcija proton-proton, Bethe-Weizsäckerjev cikel, Salpeterjev proces), in pri prehodu zvezd v bele pritlikavke.

Sorodna gesla: bele pritlikavke | Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von | medzvezdna snov | reakcija proton-proton | Salpeterjev proces
2. geologija: razlaga nastanek gorovij kot posledico krčenja zemeljske skorje; zdaj popolnoma zastarela.

Sorodna gesla: ekspanzionistična teorija | tektonika plošč


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek