Slovenska Bistrica, mesto v Sloveniji, pod Pohorjem, na ravnici ob potoku Bistrica, sredi razgibanega s. dela Dravinjskih goric in jz. dela Dravskega polja, 265–320 m nad morjem, 6591 preb.; pomembno prometno, trgovsko središče. Jedro s pravokotno tlorisno zasnovo, v njem razširjen tržni prostor; grad (omenjen 1311, prezidan v 17. st., po 1717 notranjost bistveno spremenjena), Marijino kapelo, stopnišče in dvonadstropno veliko dvorano je z iluzionističnimi freskami poslikal F. I. Flurer (1721); župnijska cerkev sv. Jerneja (današnja stavba iz 18. st.), v prezbiteriju stropna freska (1722) Flurerja, v velikem oltarju (1787) J. Holzingerja slika Poveličanje sv. Jerneja M. J. Schmidta; baročno Marijino znamenje (1771) je delo V. Königerja; romarska cerkev sv. Jožefa (1757) na razglednem griču, veliki oltar J. Strauba s sliko Smrt sv. Jožefa V. J. Metzingerja. Sedeži in enote vzgojno-varstvenih ustanov, zavarovalnic, zavoda za zaposlovanje, zavoda za zdravstveno varstvo, zdravstvenega doma, obrtnega združenja, banke, ljudske univerze, kmetijske zadruge idr. Kovinskopredelovalna, gradbena, živilska, lesnopredelovalna, strojna, elektrotehnična, metalurška podjetja.