Jožef (nemško-francosko Joseph), nemški knezi:1. Jožef I. (1705–11), nemški cesar, najstarejši sin cesarja Leopolda I., *26.7.1678 Dunaj, †17.4.1711 prav tam; skupaj s pomorskimi silami nadaljeval špansko nasledstveno vojno ter izobčil bavarskega kneza Maksimilijana II. Emanuela, ki se je bojeval na strani Francozov. Vojaške uspehe je v njegovem imenu dosegel njegov vojskovodja princ Evgen Savojski; na diplomatskem področju prisiljen v podpis ponižujoče konvencije v Altranstädtu (1707).
Sorodna gesla: Altranstädt | avstrijska zgodovina | Evgen Savojski | Karel VI. | Karel VII. Albert | Leopold I. | Maksimilijan II. Emanuel | nemška zgodovina | španska nasledstvena vojna2. Jožef II. (1765–90), nemški cesar, najstarejši sin Franca I. in Marije Terezije, *13.3.1741 Dunaj, †20.2.1790 prav tam; 1765 cesar in soregent v habsburških dednih deželah (do smrti Marije Terezije, 1780), 1772 pridobil Vzhodno Galicijo in Lodomerijo oz. Volinijo (prva delitev Poljske), 1775 pa še Bukovino. Njegovi poskusi, da bi 1778/79 pridobil Bavarsko oz. jo 1785 zamenjal za Nizozemsko, so propadli zaradi zahtev Friderika II. Pruskega (bavarska nasledstvena vojna, knežja zveza). Svojo poglavitno nalogo je videl v reformah v znamenju razsvetljenega absolutizma (jožefinizem); ob pomoči vojske, uradništva in državne Cerkve (emške punktacije 1786) je želel ustvariti enotno nemško govorečo avstrijsko državo (osvoboditev kmetov, tolerančni edikt, razpustitev samostanov, ki niso bili primerni za šole ali nego bolnikov, raznovrstne gospodarske pobude).