aksiologija [grško], splošna teorija o vrednotah in vrednotenju, ki vključuje ekonomijo, etiko, estetiko, pravno znanost, vzgojo in v nekaterih primerih tudi logiko in spoznavno teorijo; takšno teorijo sta zasnovala avstrijska filozofa Alexius Meinong in Christian von Ehrenfels, učenca F. Brentana.
Termin je uporabil tudi E. von Hartmann in utemeljil aksiologijo kot samostojno filozofsko disciplino. Aksiologija je dobila posebno mesto konec 19. st. v badenski šoli novokantovcev, kjer je postala sploh edini predmet filozofskega raziskovanja. V 20. st. si stojijo nasproti pozitivistične, objektivistične in eksistencialistične aksiološke teorije.

Sorodna gesla: badenska šola | Brentano, Franz | Hartmann, Eduard von | novokantovstvo | vrednota


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek