urbarji, popisi premoženjskega stanja in dajatev, namenjeni upravljanju srednjeveškega zemljiškega posestva. Pomemben vir pravne in gospodarske zgodovine, saj omogočajo dober vpogled v organizacijo in poslovanje zemljiških gospostev ter socialna razmerja. – Na Slovenskem so prvi ohranjeni zapiski iz 12. st., večji in sistematično urejeni urbarji pa od 13. st. naprej. V rektificiranih urbarjih iz sredine 18. st. so ob izdelavi terezijanskega davčnega katastra ugotavljali dohodke posameznih gospostev; po zemljiški odvezi 1848 (kmečka odveza) so davčno funkcijo urbarjev prevzeli katastri, posestno dokumentacijo pa zemljiške knjige.