• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Kazahstan (uradno ime Kazakstan Respublikasy, Republika Kazahstan), država med Kaspijskim jezerom na Z in Kitajsko na V; na S meji na Rusijo, na J na Turkmenistan, Uzbekistan in Kirgizistan.

časovni pas srednjeevropski čas + 3 do 4 ure
površina 2,724.900 km2, S–J 1600 km, V–Z 2900 km
prebivalstvo 14,9 mln., 5 preb./km2, letna rast 0,8 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto Astana, 281.000 preb., 350 m nad morjem, na JV države
upravna razdelitev 19 območij in 2 mestni območji (Alma Ata in Leninsk) s posebnim statusom
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), SND, OVSE, IMF, OIC
uradni jezik kazaški
denarna enota tenge (oznaka KZT)


Naravne razmere
Za Kazahstan so značilne puščave in polpuščave, ki zavzemajo polovico vse površine, tretjino zavzema stepa, samo 3 % pa je gozda. Osrednji del države je Kazaška stepa (v Kazaškem višavju se dvigne do 1559 m), ki na J preide v Stepo gladu (Betpak-Dala). Na Z sega v Prikaspijsko nižavje (pod morsko gladino) in planoto Ustjurt, na S do odrastkov Urala in v j. del Zahodnosibirskega nižavja in na J v Kizilkum (Rdeča puščava). Na V in JV ga omejujejo gorske verige Altaja, Alataua in Tjanšana. V Tjanšanu, v bližini tromeje med Kazahstanom, Kirgizistanom in Kitajsko, je najvišji vrh v državi, 6995 m visoki Hantengri Feng. Taljenje ledenikov teh gorovij sredi vročega in suhega poletja omogoča namakanje. Zato ob rekah pod visokimi gorami uspevajo namakalne kulture (sadje, zelenjava in bombaž). Zaradi namakanja na območju Sir Darje na J države je v zadnjih desetletjih v Aralsko jezero pritekalo vedno manj vode, njegova gladina se je znižala, obseg pa močno zmanjšal. Osušeno dno nekdanjega jezera je zdaj puščava.
Podnebje je ekstremno celinsko z velikim temperaturnim nihanjem. Tako so v glavnem mestu Alma Ata (850 m nad morjem) ekstremne temperature od +42 °C do –48 °C, povprečna letna temperatura 7,3 °C pa ustreza srednjeevropskemu povprečju. V mestu pade proti pričakovanju kar 580 mm padavin, predvsem zaradi njegove lege ob skoraj 5000 m visokem gorovju Zailijskij Alatau. Obsežna ravnina proti Z je znatno bolj sušna (na J manj kot 150 mm).
Rastje prehaja od S proti J iz gozdne stepe v stepo, polpuščavo in puščavo, le pokrajine ob rekah in gorske pokrajine dobivajo nekaj več vlage, v gorah pa gorski gozdovi prehajajo v planinske pašnike. Živalstvo je zelo raznovrstno. V suhih ravninah je veliko plazilcev, tudi kač in kuščarjev, v gorah še vedno živijo redke živali, kot sta snežni leopard ali himalajski plešec.
Država je danes močno ekološko prizadeta zaradi radioaktivnega sevanja ob jedrskih poskusih pri Semipalatinsku in onesnaženja pičlih vodnih zalog z gnojili.

Prebivalstvo
Samo 40 % prebivalcev je Kazahov; delež ruskih prebivalcev je v času sovjetske oblasti zaradi priseljevanja narasel na 35 % (Rusi so večinsko prebivalstvo predvsem v mestih). Tretja skupina so s 6 % (več kot 900.000) prebivalcev nemškega rodu; sem so se večinoma preselili med drugo svetovno vojno z njihovega naselitvenega območja ob Volgi. 5 % prebivalcev je Ukrajincev, 2 % pa Tatarov in Uzbekov. Kazahi so potomci nomadskega turškega ljudstva, ki je nastalo ob mešanju altajsko-turških in mongolskih plemen. Kazaški jezik (eden od turških jezikov) je od 1995 edini uradni jezik, čeprav je ruski jezik še vedno močno prisoten. Kazahi so večinoma sunitski muslimani, vendar so verske vezi med njimi dokaj šibke; Rusi so pravoslavne vere. Šolski sistem je dobro razvit. Več kot polovica prebivalcev ima srednjo ali visoko izobrazbo, v državi je 55 visokih šol in univerz.

Državna ureditev
Država je od razglasitve neodvisnosti 26.10.1991 naprej predsedniška republika. Vodi jo predsednik, ki ga neposredno volijo vsakih pet let. Nova ustava je v veljavi od septembra 1995. Parlament sestavljata spodnji dom (majlis) s 67 neposredno izvoljenimi člani in senat s 47 člani (40 jih izvolijo regionalni in komunalni predstavniki, 7 jih imenuje predsednik države). Vodilna stranka je socialistična stranka, ki je v bistvu nekdanja komunistična partija in je v glavnem obdržala vso oblast. Majhne opozicijske skupine nimajo večjega vpliva na politiko.

Gospodarstvo
Po razpadu ZSSR kazahstanska vlada stremi k hitremu prehodu v tržno gospodarstvo. Januarja 1993 so z ustanovitvijo nacionalnega sveta za gospodarske reforme spodbudili privatizacijo nekdaj plansko vodenega gospodarstva. Načrtujejo tesnejše sodelovanje z zahodnoevropskimi, zlasti nemškimi trgovinskimi partnerji; na finančno in gospodarsko pomoč iz Nemčije računajo med drugim zato, da bi prebivalce nemške narodnosti zadržali v državi. Gospodarske in trgovinske sporazume sklepajo tudi s srednjeazijskimi sosedami (Turkmenistanom, Tadžikistanom, Uzbekistanom, Kirgizistanom) ter z Iranom, Pakistanom in Turčijo. Kazahstansko gospodarstvo je bilo v okviru nekdanje ZSSR dobavitelj kmetijskih pridelkov in mineralnih surovin za celotno federacijo.
V Kazahstanu je bila petina poljedelskih površin federacije, od tam je prihajalo 13 % vsega žita, 7 % mesa in 23 % volne. Največ žita (predvsem pšenice) pridelajo na S, kjer so v 50. letih pridobili veliko novih kmetijskih površin. Na rodovitnem območju černozjoma pridelujejo še sladkorno peso, sončnice in tobak. Na J, na namakalnih površinah ob Sir Darji, pridelujejo sadje, zelenjavo in bombaž. Pomembna je tudi živinoreja. Na S prevladuje govedoreja, v suhi stepi in polpuščavi osrednjega in j. Kazahstana pa predvsem ovčereja (meso in volna).
Rudno bogastvo: velike zaloge premoga okrog Karagande in Ekibastuza, nafta in zemeljski plin (še posebej na Z), baker, svinec, cink, železo, nikelj, krom, zlato, srebro, mangan in uran. Za črpanje nafte ob Kaspijskem jezeru so že pridobili ameriške investitorje. Kazahstan svoje energetske potrebe v celoti pokriva iz lastnih virov. Najpomembnejše industrijske panoge temeljijo na pridobivanju in predelovanju rudnega bogastva: predelovanje kuriv, železarstvo in jeklarstvo, kemijska, strojna industrija, razviti sta še predelava kmetijskih pridelkov in tekstilna industrija. Po 1995 so v Kazahstanu močno povečali črpanje nafte, nova nahajališča so našli pri Tengizu. Pomanjkljiva oskrba z blagom za široko porabo naj bi se izboljšala v sodelovanju s tujimi firmami. Poleg Alma Ate so najpomembnejša industrijska središča Karaganda, Shymkent, Petropavlovsk, Semey in Pavlodar. Vesoljski center nekdanje ZSSR (‘kozmodrom’), ki je bil imenovan po 300 km oddaljenem mestu Bajkonur.
Kazahstan izvaža predvsem kmetijske pridelke, rude, premog in nafto. Uvažajo stroje ter izdelke lahke in živilske industrije. Infrastruktura, zlasti prometno omrežje, ni zadovoljiva. Imajo ok. 165.000 km cest (ok. 100.000 km jih je asfaltiranih), železniško omrežje pa je dolgo ok. 15.000 km. Načrtujejo cestne in železniške povezave med Alma Ato in drugimi srednjeazijskimi prestolnicami. Turizem doslej ni bil razvit, zdaj pa se na hribovitem območju vse bolj uveljavlja pohodništvo (t. i. treking).

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 22,7 mlr. USD, 1520 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 10 %, industrija 30 %, storitvene dejavnosti 60 %
uvoz (2001, ocena) 8,2 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 10,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 11,6 mlr. USD


Zgodovina
V začetku 13. st. so območje današnjega Kazahstana zavzeli Mongoli pod Džingiskanom. V poznem 15. st. se je zaradi šibkosti okoliških kanatov razvila kazaška nomadska država, ki se je kmalu razdelia na tri horde (Veliko hordo na V, Srednjo hordo v osrednjem stepskem nižavju in Malo hordo na Z). Ob koncu 17. st. in predvsem v prvi polovici 18. st. so jih stalno napadali zahodnomongolski Ojrati. Pod rusko varstvo se je najprej zatekla Mala horda (1731), 1740 pa tudi Srednja horda. Velika horda se je skušala izogniti vplivu tako Rusije kot mandžurske države, vendar samo do 1848. Ozemlje Kazahstana je carjevo uradništvo razdelilo v štiri province. Avtonomistične težnje so ob izbruhu oktobrske revolucije zatrli s silo. Sledilo je sistematično naseljevanje Rusov in Ukrajincev. 1920 je bila znotraj Ruske SFSR ustanovljena Kirgiška ASSR; 1924 se je pri razdelitvi Zahodnega Turkestana preimenovala v Kazaško ASSR, 1930 pa je postala zvezna Kazaška SSR. Ob razpadu ZSSR je Kazahstan 25.10.1990 razglasil suverenost, neodvisen je postal 16.12.1991. Od 21.12.1991 je suverena država v okviru SND. Vrhovni sovjet je 1990 izvolil predsednika kazahstanske KP A. N. Nazarbajeva za državnega predsednika, na predsedniških volitvah 1.12.1991 pa je bil tudi uradno potrjen. 1991 se je razpuščena KP reorganizirala v socialistično stranko. Protikomunistična in nacionalistična stranka se šele oblikujeta. 10.10.1992 sta Rusija in Kazahstan sklenila dogovor o prijateljstvu in varnosti, ki predvideva tesno vojaško in gospodarsko sodelovanje. 28.1.1993 je vrhovni sovjet sprejel ustavo, ki daje predsedniku velika pooblastila. Marca 1995 je referendum Nazarbajevu podaljšal mandat do 2000 in avtoritarni Nazarbajev je razpustil parlament; na parlamentarnih volitvah konec 1995 / začetek 1996 so si največ sedežev zagotovile stranke, blizu predsedniku Nazarbajevu. Mednarodni opazovalci so poročali o številnih nepravilnostih. Nazarbajev je znova zmagal na predsedniških volitvah 1999.

Sorodna gesla: Astana | Bajkonur | Džungarska vrata | Nazarbajev, Nursultan Abiševič


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek