teurgija [grško, ‘božje delovanje’], v novoplatonizmu (Porfirij, Jamblih) označitev za obrede in deloma tudi magične prakse, katerih cilj je predočevanje ali celo prisvojitev božanskih moči: s teurgijo se lahko doseže stanje ekstaze in entuziazma, vizualizirajo višja bitja, oživljajo kipi bogov in doseže stanje levitacije.
Dostopnost