globokomorska favna, živali temnih morskih globin, 400–600 m pod morsko gladino; prilagojene so temi in pomanjkanju hrane; večinoma so majhne, le nekateri lignji dosežejo do 20 m dolžine, telo je nežno in nenavadne zgradbe (zaradi mirujoče vode v zelo velikih globinah). Ker v tem okolju ni rastlin, se globokomorske živali prehranjujejo predvsem z razkrojki (detritus) ali pa so plenilci. Pri številnih vrstah so usta in čeljusti nenormalno velike; pri globokomorskih pelikankah je telo videti kot neznaten privesek ust. Želodec je navadno zelo raztegljiv; pripadniki vrste Chiasmodon niger lahko požro plen, ki je večji, kot so sami. Oči so pri nekaterih vrstah zakrnele, pri drugih povečane in zelo izbuljene (teleskopske oči). Zelo pomemben je občutek za tip (izredno podaljšane tipalne niti ali laski). Značilni so še raznoliko oblikovani svetilni organi za prepoznavanje sorodnih vrst (za vzdrževanje jate), obrambo (svetlikajoči se oblaki blata) oz. privabljanje plena (svetleči organizmi). – V velikih globinah so se lahko ohranile nekatere starodavne oblike, mdr. predhodnik danes živečih mehkužcev (Neopilina) in resoplavutarice. – Poleg pravih globokomorskih živali živijo v globinah tudi nekatere živali na posameznih razvojnih stopnjah, npr. jadrnasti cevkač (Velella). Do teh globin se občasno potopijo tudi nekateri kiti (glavači).
Dostopnost