heglovstvo, razl. smeri, ki so nadaljevale Heglovo filozofijo. Heglovi učenci so se kmalu po njegovi smrti v zvezi s teološkimi in družbeno-filozofskimi vprašanji razdelili na t. i. staroheglovsko desnico (konservativno, teistično) in levico (mladoheglovci, zlasti B. Bauer, D. F. Strauß, A. Ruge, L. Feuerbach), iz katere je izšel Marxov in Engelsov materializem. V drugi polovici 19. st. je Hegel v Nemčiji izgubil svoj vpliv (tudi na področju filozofije zgodovine in estetike); v nasprotju s tem so ga v tujini vedno bolj upoštevali. V 20. st. si je spet pridobil privržence in kritične nadaljevalce (B. Croce, G. Gentile), v novejšem času se je povečalo zanimanje za Heglovo politično teorijo, filozofijo religije in narave, pa tudi za njegovo estetiko; iskanje skritih rešitev in inovacijskih potencialov v tej filozofiji danes spodbuja njeno kritično nadaljevanje.
Dostopnost