manihejstvo, sinkretistična religija odrešitve, ki jo je utemeljil Mani; od 3. st. je bila celo tisočletje razširjena na območju med v. Azijo in z. Evropo. Manijev nauk je temeljil na nazorih budizma in še bolj krščanstva ter na zoroastrskem dualizmu. Po tem naj bi bila svetloba in tema (dobro in zlo) prvotno dva ločena svetova. Med nastajanjem nekaterih elementov sveta teme, h kateremu spada tudi človek, je prišlo do medsebojnega prepletanja. Zato človek v sebi skriva elemente svetlobe, ki jih mora ob pomoči najstrožje askeze osvoboditi izpod zle materije. Temu pa se lahko posvetijo le popolni, »izbrani«, medtem ko bodo nepopolni, »poslušalci«, dokončno ponovno združitev s kraljestvom svetlobe dosegli s postopnim očiščevanjem v ponovnih rojstvih; nemanihejske »grešnike« bo doletela večna tema. Manijev kult, ki ni poznal zakramentov, so sestavljali molitev, petje, spoved in post ter vsakoletni praznik bema v spomin na Manijevo trpljenje.

Sorodna gesla: Avguštin | doketizem | dualizem | Mani | odrešenje | pavlicijanci | ponovno rojstvo | Šapur I. Veliki | zoroastrizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek