Jožef Flavij (Flavius Josephus), judovski zgodovinopisec, *37/38 Jeruzalem, †po 100 Rim; iz judovskega svečeniškega plemstva. Potem ko je bil v judovskem uporu zasužnjen, je doživel plenitev Jeruzalema (70) v Titovem taborišču. Kot cesarjev gost živel v Rimu in napisal zgodovino judovskega upora v aramejščini (Bellum Iudaicum, sam prevedel v grščino, v 4. st. prevod v latinščino), zgodovino judovskega ljudstva od nastanka do Nerona v grščini (Antiquitates Iudaicae), avtobiografijo (Vita) in proti antisemitu Apionu apologetski spis v obrambo judovskega ljudstva (Contra Apionem).

Sorodna gesla: eseni | Jakob | Neron | Saloma | Tit


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek