bosanska umetnost, zaradi odmaknjenosti od večjih kulturnih žarišč in deloma zaradi verskih gibanj patarenov ohranila avtohtonost vse do konca 15. st. Romanske arhitekture se je malo ohranilo (zvonik sv. Luke v Jajcu), temelji poznejših cerkva se ponekod ujemajo s tlorisi stare raške arhitekture, o zasnovi številnih utrdb pa je mogoče sklepati vsaj iz ostankov (Počitelj na Neretvi, Ključ na Sani), rustikalne priče gotske arhitekture zasledimo v Jajcu, Srebrenici in Bihaću. V cerkvi v Dobruni so se ohranile freske v slogu moravske šole iz druge polovice 14. st.; med okrašenimi rokopisi so pomembni Miroslavov evangeliar s konca 12. st., Batalov evangeliar, misal Hrvoja Vukčića in Hvalov zbornik s konca 14. in začetka 15. st. Najbolj tipična klesarska dela iz obdobja 14.–16. st. predstavljajo z raznimi motivi okrašeni bogomilski nagrobniki – stečki (skupaj ok. 50.000, nahajališča: Radimlje, Široki Brijeg, Zgošća). Po turški zasedbi Bosne in Hercegovine 1463 se je posebej v arhitekturi džamij, mostov in kopališč (Aladža džamija v Foči, 1550; Ali-paševa in Husret-begova džamija v Sarajevu, Šarena džamija v Travniku; mostova v Višegradu in porušeni v Mostarju) ter na področju umetne obrti (filigranska in zlatarska obrt) uveljavila islamska umetnost. Po avstrijski okupaciji se je priselilo veliko tujih umetnikov, bosanski pa so se selili v druga središča. Vidnejše spremembe so se pojavile v arhitekturi, ki jo zaznamujejo slogovne poteze avstrijskega historizma; eklekticizma se je arhitektura otresla po prvi svetovni vojni, ko je začel predvsem v Sarajevu prevladovati vpliv praške arhitekturne šole s prvinami konstruktivizma in funkcionalizma; v obdobju po drugi svetovni vojni se je arhitektura razvijala v okvirih racionalnega. Med pomembnejše slikarje v 20. st. v Bosni in Hercegovini sodijo K. Mijić, J. Bijelić, M. Uzelac, I. Mujezinović, M. Todorović, B. Misirlić, S. Hasanefendić, M. Zaimović, Dž. Hozo, M. Berber, I. Mujezinović, E. Numankadić. Kiparji so mdr. Z. Grgić, A. Hozić, B. Kućanski, A. Kučukalić. Mednarodno uveljavljen je B. Dimitrijević, ki živi v Parizu. Med glavnimi predstavniki postkonceptualne umetnosti 90. let 20. st. so J. Hadžifejzović, N. Šerić Soba, M. Bajević, D. Dakić.
Dostopnost