Termania - Veliki splošni leksikon

Litva (Lietuva, uradno ime Lietuvos Respublika, Republika Litva), najbolj na J ležeča in največja med pribaltskimi državami; na S meji na Latvijo, na V in JV na Belorusijo, na JZ na Poljsko in na Z na rusko eksklavo Kaliningrajska oblast in Baltsko morje.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura
površina	65.300 km2, S–J 250 km, V–Z 300 km
prebivalstvo	3,5 mln., 53 preb./km2, letna rast –0,2 %, življenjska doba 72 let
glavno mesto	Vilna, 553.000 preb., na V države
upravna razdelitev	10 okrožij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1991), OVSE, Svet Evrope, NATO, EU (od 2004)
uradni jezik	litovski; razširjena tudi ruski in poljski
denarna enota	litas (oznaka LTL)

Naravne razmere
Na JV in SZ je nizka gričevnata pokrajina z obsežnim nižavjem, ki sega do Baltskega morja. Za Litvo so značilni številne reke, jezera, barja in močvirja. Najvišja vzpetina Juozapine je visoka 294 m. Višji deli reliefa so ostanek pleistocenskih ledeniških moren. Baltske višine na JV države se raztezajo od JZ proti SV. Morenski griči na S so nastali nekoliko pozneje, ob umikanju celinskega ledenega pokrova. Nižine so nastale iz pradolin ali izsušenih jezer. Rečno omrežje je gosto, ok. 30.000 tekočih vodnih virov. Najdaljša reka je 937 km dolg Nemen. Ob taljenju ledenega pokrova je nastalo ok. 3000 jezer, največ jih je na J in V.
Litva leži v prehodnem zmerno toplem podnebju. Zaradi vpliva morja je na zahodu temperaturno nihanje manjše kot na bolj celinskem vzhodu. Srednja letna temperatura je v Vilni 7,2 °C, povprečna letna količina padavin 660 mm. 28 % ozemlja je pokrito z gozdom, prevladujejo bor, smreka in breza. Najobsežnejši gozdovi so na JZ države.

Prebivalstvo
V Litvi je kar 80 % prebivalcev Litovcev. Država je tako med pribaltskimi državami etnično najbolj homogena. Rusov je 9 %, Poljakov 7 %, drugo so pripadniki manjših etničnih skupin, npr. Belorusi, Ukrajinci, Judje in Latvijci. Delež mestnega prebivalstva je v zadnjem desetletju narasel na 69 %. Zaradi večstoletne povezave Litve s Poljsko je 80 % prebivalcev katoličanov. Obvezno šolanje se začne s šestim letom, nepismenih je 1 % prebivalcev. Država ima 15 visokih šol z ok. 55.000 študenti.

Državna ureditev
Po ustavi iz novembra 1992, ki je nadomestila osnutek ustave iz 1990, je Litva republika. Na čelu države je predsednik, ki ga neposredno izvolijo za pet let. Njegove pristojnosti so razmeroma velike, saj med drugim določa zunanjepolitično usmeritev. Parlament (seimas) s 141 člani izvolijo za štiri leta. Država ima 20.000 vojakov.

Gospodarstvo
Litva spada k razmeroma dobro razvitim republikam nekdanje ZSSR. Plansko gospodarstvo postopno zamenjujejo s tržnim, pospešena privatizacija v industriji in kmetijstvu. Eden glavnih gospodarskih problemov je velika odvisnost od drugih nekdanjih sovjetskih republik, še posebej od Rusije. Ok. 70 % ozemlja je kmetijskega. Glavni pridelki so žito, krompir, lan, sladkorna pesa in krmne kulture. Najpomembnejša kmetijska panoga je, tako kot v drugih dveh pribaltskih republikah, živinoreja, poleg mlečne živinoreje še prašičereja in perutninarstvo. Pomembna dejavnost je tudi ribolov, država ima močno ribiško floto. Kmetijska proizvodnja na prebivalca je bila v nekdanji ZSSR najvišja prav v Litvi. Majhna pribaltska republika je pridelala 2,8 % vsega mesa in 1,8 % vsega krompirja.
Od rudnega bogastva ima Litva le šoto, jantar in surovine za gradbeništvo (pesek, kreda, apnenec, ilovica). Tako morajo poleg energetskih virov (nafte in zemeljskega plina) uvažati še druge industrijske surovine, po tradiciji še vedno največ iz Rusije. V zadnjem času je omejena ruska dobava močno vplivala na celotno gospodarstvo in povzročila zapiranje nekaterih tovarn. Glavni industrijski panogi sta strojna in kovinskopredelovalna industrija. Zaradi pomanjkanja surovin so v Litvi razvili predvsem tehnološko zahtevnejše dejavnosti, npr. proizvodnja preciznih instrumentov in laboratorijskih aparatov. Razvite so še elektronska industrija, strojna, živilska, tekstilna, lesna, kemijska industrija in industrija gradbenega materiala. Industrijska središča so Vilna, Kaunas, Klaipėda in Šiauliai.
Cestno omrežje je dolgo ok. 21.000 km, železniško omrežje 2000 km. Edino pristanišče na Baltskem morju je Klaipėda, ki v zimskem času ne zamrzne. Vilna ima veliko mednarodno letališče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	12,8 mlr. USD, 3670 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 9 %, industrija 32 %, storitvene dejavnosti 59 %
uvoz (2001)	5,7 mlr. USD
izvoz (2001)	4,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	3,6 mlr. USD

Zgodovina
Baltski Litovci so se na območje današnje Litve priselili v 9. st. Ok. 1240 je Midaugas združil litovske kneževine in vladal 1236–63. Po njegovi smrti so združene kneževine spet razpadle. Pod velikim knezom Gediminom (1316–46) je ponovno nastala litovska država, ki je obsegala velik del Rusije. Njegovi nasledniki so državo razširili do Črnega morja. Ob poroki velikega kneza Jagiełła in poljske prestolonaslednice Hedvige je 1385 nastala personalna unija Litve in Poljske. 1569 je z lublinsko zvezo prišlo do realne unije med državama. Po izumrtju Jageloncev je kralje volilo nižje plemstvo; izvoljeni so bili večinoma tujci, med njimi je bil tudi saški volilni knez Avgust II. Močni. Pri treh delitvah Poljske 1772, 1793 in 1795 je skoraj vse litovsko ozemlje pripadlo Rusiji. Med prvo svetovno vojno so Litvo zavzele nemške enote; 2.11.1918 razglasitev republike Litve, Poljski je pripadlo območje okrog Vilne, Litvi pa območje okrog Klaipėde. 15.6.1940 so Litvo zasedle sovjetske enote. 21.6. so razglasili Litovsko SSR in Litvo tako dokončno priključili k ZSSR. 1941 so Litvo zavzele nemške čete, po umiku 1944 je bil ponovno vzpostavljen sovjetski sistem. Hkrati s politiko perestrojke, ki jo je začel sovjetski voditelj Gorbačov, so 1988 v Litvi ustanovili nacionalno gibanje Sajudis, ki ga je vodil Vytautas Landsbergis. Maja 1990 so razglasili suverenost Litve. Moskva je zaman skušala gibanje omejiti z vojaškimi akcijami. 22.8.1991 je Litva vzpostavila diplomatske odnose z državami ES. Na prvih demokratičnih volitvah 25.10.1992 je zmagala Litovska demokratska delavska stranka. Predsednik parlamenta je 25.11.1992 postal njen predsednik A. Brazauskas; predsednik parlamenta je postal V. Landsbergis, ki je zamenjal K. D. Prunskienë. Brazauskas je zmagal tudi na predsedniških volitvah 14.2.1993. Njegov program predvideva tesno sodelovanje z Rusijo in z. državami ter postopno uvajanje tržnega gospodarstva. Zunanjepolitično se je Litva tesno povezala s sosednjima pribaltskima državama. V začetku 1992 je s Poljsko podpisala pogodbo o priznanju državnih mej in varstvu narodnih manjšin. Na predsedniških volitvah decembra 1997 je zmagal V. Adamkus (40 let živel v ZDA). Litvo je vodilo več kratkotrajnih vlad. Premiera Adolfasa Sleževičiusa je ob škandalu (zaprtju dveh največjih komercialnih bank) februarja 1996 odstavil parlament, sledila je desnosredinska vlada Gediminasa Vagnoriusa. Po njegovem odstopu je bil premier R. Paksas (od maja do oktobra 1999), nato začasno Andrius Kubilius, toda Paksas se je vrnil po volitvah 2000. Po zlomu njegove vladne koalicije je novo levosredinsko vlado sestavil nekdanji predsednik države Brazauskas, Paksas pa je 2001 postal predsednik. Zaradi povezav z ruskim organiziranim kriminalom so Paksasa odstavili februarja 2003, julija 2004 je predsednik spet postal Adamkus. Latvija je 29.4.2004 postala članica NATA in 1.5.2004 tudi Evropske unije.

Umetnost: litovska književnost.

Sorodna gesla: Adamkus, Valdas | Baltik | Brazauskas, Algirdas | Landsbergis, Vytautas | litovska književnost | litovski jezik | Nemen | Paksas, Rolandas | Poljska | Prunskienë, Kazimiera Danute | Vilna | Wrangel

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek