geomorfologija [grško], veda o oblikah zemeljskega površja (gore, doline, ravnine), del fizične geografije. Čisto opisna geomorfologija se imenuje morfografija, genetska geomorfologija (morfogeneza) pa razlaga procese, ki so izoblikovali površje. Ti procesi so predvsem erozija in denudacija, povezani z delovanjem tekočih vod, rečna akumulacija ter erozijsko in akumulacijsko delovanje ledenikov in vetra. Drobna izoblikovanost površja je rezultat delovanja eksogenih procesov, velike vzpetine in globeli pa so ustvarile endogene sile (gubanje, prelomi, vulkanizem), brez česar eksogeno preoblikovanje sploh ne bi bilo mogoče. Analitična geomorfologija preučuje vplive posamičnih dejavnikov (npr. reke), sintetična geomorfologija pa rezultat vplivov najrazličnejših dejavnikov. Z znatnim vplivom razl. podnebnih razmer na preoblikovanje površja se ukvarja klimatska geomorfologija.
Dostopnost