• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Fidži (uradno ime Republic of Fiji, Republika Fidži), otoška država v Oceaniji, ok. 2000 km s. od Nove Zelandije; obsega 320 večjih in veliko manjših otokov.

časovni pas novozelandski čas (srednjeevropski čas + 11 ur)
površina 18.274 km2, z morjem 104.000 km2
prebivalstvo 806.000, 44 preb./km2, letna rast 1,4 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Suva, 77.400 preb., na jv. obali največjega otoka Viti Levu
upravna razdelitev 4 upravna območja s 14 provincami, ki jih upravljajo sveti
članstvo v organizacijah OZN (od 1970), Britanska skupnost narodov, Načrt iz Kolomba, SPC, SPF, AKP
uradni jezik angleški; sporazumevalna jezika tudi fidžijski in hindustanski
denarna enota dolar (oznaka FJD)


Naravne razmere
Otoki so nanizani v obliki podkve okrog Korskega morja, izjema je le daleč na S ležeči otok Rotuma. Glavna otoka Viti Levu in Vanua Levu obsegata 84 % površine; tako kot vsi večji otoki sta vulkanskega nastanka in hribovita; najvišji vrh je Mount Victoria ali Tomanivi (1324 m) na Viti Levuju. Manjši otoki so večinoma koralni grebeni. Podnebje je tropsko z majhnim temperaturnim nihanjem (letno povprečje 25 °C). Jv. pasati prinašajo privetrnim območjem veliko padavin in so porasla z deževnim gozdom. V sušnejših sz. delih prevladuje savansko rastje, na obalah mangrove. V deževnem obdobju (november–april) občasno tropski viharji.

Prebivalstvo
Največja etnična skupina so Indijci (ok. 50 %, potomci plantažnih delavcev, ki so jih pripeljali Angleži), 45 % je pravih Fidžijcev (Melanezijci, pogosto s polinezijskimi potezami), drugo so Evropejci, Kitajci in mešanci. Fidžijci živijo predvsem na podeželju (tradicionalna gospodarska in družbena ureditev, svet poglavarjev, skupno lastništvo zemlje), v mestih prevladujejo Indijci. Fidžijci so večinoma kristjani (posebej metodisti), Indijci pa hindujci in deloma muslimani. Skoraj vsi otroci hodijo v sicer neobvezno osnovno šolo. Suva je od 1968 glavni sedež Južnopacifiške univerze.

Državna ureditev
Fidži je od 1987 neodvisna republika. Takrat so z državnim udarom, ki je bil posledica političnih sporov med obema etničnima skupinama, razveljavili ustavo iz 1970. Z imenovanjem novega predsednika so spet dobili civilno oblast. Na čelu izvršne oblasti je predsednik vlade. Ustava iz 1990 zagotavlja politično prevlado Fidžijcev nad Indijci. V pravosodju velja britanski common law, skupaj z domačimi zakoni.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska dejavnost je poljedelstvo, zlasti pridelovanje sladkornega trsta (sladkor je najpomembnejše izvozno blago); pridelujejo še kokosove orehe, ingver, banane, ananas in drugo južno sadje, riž, maniok, arašide in kakav. Živinoreja (govedo, koze, perutnina), morsko ribištvo tudi za izvoz. Rudno bogastvo: zlato, srebro; apnenec. Prevladujeta živilska in tekstilna industrija, poleg njiju še usnjarska in lesna. Turizem je eden najpomembnejših virov deviznih dohodkov. Otoki so med seboj povezani s številnimi ladijskimi in letalskimi progami; na Viti Levuju sta mednarodni letališči Nadi in Nausori.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,7 mlr. USD, 2130 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 17 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 58 %
uvoz (2000) 833 mln. USD
izvoz (2000) 572 mln. USD
zadolženost v tujini (1999) 162,7 mln. USD


Zgodovina
Otoke je 1643 odkril A. J. Tasman, od 1874 britanska kronska kolonija, 1966 avtonomija in 1970 neodvisnost v okviru Britanske skupnosti narodov. Konservativno Stranko zveze, ki je vladala od 1970 in zastopala melanezijsko prebivalstvo, je 1987 zamenjala levo usmerjena koalicija. Po dveh državnih udarih so Fidži 1987 razglasili za republiko in ga 1989 izključili iz Britanske skupnosti narodov (član spet od 1997). Ustavne spremembe 1990 zagotavljajo staroselcem Fidžija 37 sedežev v parlamentu. Na parlamentarnih volitvah 1992 je zmagala Politična stranka Fidžija (FPP), vlado je sestavil njen predsednik Sitiveni Rabuka; 1994 ga je zamenjal predsednik vlade pred razglasitvijo republike, R. S. K. Mara. 1999 je bil za premiera izvoljen prvi Indijec, Mahendra Chaudhry. Zaradi zemljiških reform je prišlo do spora s staroselci. Maja 2000 je George Speight zavzel parlament ter vzel premiera in nekaj poslancev za talce. Po dveh mesecih je vojska upor zadušila. Začasni premier je postal Larsenia Quarase, ki je položaj obdržal tudi po volitvah 2001. Junija 2003 vladna kriza, saj Quarase v vladno koalicijo ni želel vključiti laburistov.

Sorodna gesla: common law | Mara, Ratu Sir Kamisese | Melanezija | Suva | Tasman, Abel Janszoon | Vanua Levu | Viti Levu


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek