Canterbury [kéntərberi], mesto v Veliki Britaniji, v jv. Angliji, v grofiji Kent, sz. od Dovra, 41.000 preb.; predelava kmetijskih pridelkov.
Zgodovina: rimski Durovernum Cantiacorum. Najstarejša angleška škofija, od 597 sedež nadškofije; v 12. st. so nadškofi pridobili naziv legati nati in primati Anglije (Primates of All England; ta naziv pripada samo canterburyjskemu nadškofu); od 1558 metropola anglikanske Cerkve in vseh njenih hčerinskih Cerkva. V 7. st. ustanovljena znamenita teološka šola, znana tudi po Evropi. Sredi 16. st. prizorišče verskih bojev; med nemškimi bombnimi napadi 1942 staro mesto hudo poškodovano. Na temeljih samostanske cerkve iz 6. st. zgrajena stolnica, posvečena 1130. Pogorela 1174, pri obnovi so uporabili material prejšnje stavbe. Prečna ladja zgrajena 1378–1421 v perpendicular stylu; v njej so slike na steklu, umetniški epitafi, križni hodnik.
Dostopnost