telur (latinsko tellurium, iz tellus, ‘zemlja’), simbol Te, največkrat štirivalentni, zelo redek kemijski element s kovinskim sijajem, s pretežno nekovinskimi lastnostmi, soroden žveplu in selenu; vrstno število 52, atomska masa 127,60; številne modifikacije; gostota 6,25 g/cm3, tališče 449 °C, vrelišče 1390 °C, Mohsova trdota 2,5, samoroden in v obliki teluridov (ZDA, Kanada, Peru, Transilvanija). Uporablja se v zlitinah z bakrom in svincem, je sestavina zdravil proti gobavosti. V superprevodniški in polprevodniški tehniki se uporablja vrsta teluridov, npr. bizmutov telurid, Bi2Te3, srebrov telurid, Ag2Te.

Sorodna gesla: halkogeni | Mohsova trdota | selen | zlato | žveplo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek