Viktorija,
1. mitologija: Victoria, rimska boginja zmage, ustreza grški Niki, poosebitev uspešne zmage; kult nastal v 4./3. st. pr. n. š. Od Avgusta naprej sta bili Viktorija Romana in Viktorija Avgusta simbola rimske oblasti nad tujimi ozemlji oz. stalnih zmag rimskih cesarjev nad tujimi ljudstvi.

Sorodna gesla: Nika
2. geografija: Victoria [viktórija], zvezna država v jv. Avstraliji, 227.600 km2, 4,6 mln. preb., glavno mesto Melbourne; obsega j. del Velikega razvodnega gorovja od Avstralskih Alp (s 1986 m visokim Mount Bogongom) na V do pogorja Grampians na Z (gost evkaliptov gozd), na J obalni pas s pokrajino Gippsland, na S pa del široke kotline ob reki Murray (savana, stepa); za podnebje sta značilna mila in vlažna zima ter suho poletje. Na višjih območjih gozdarstvo, na obali intenzivne kulture (vinska trta in sadje v okolici Melbourna) in mlečna živinoreja, na Z govedoreja in ovčereja ter pridelovanje okopavin in ovsa, ob spodnjem toku Murrayja vinogradništvo, v drugih delih kotline ob Murrayju namakalno poljedelstvo (posebej pšenica); pomembna nahajališča zlata, kositra in rjavega premoga; številne hidroelektrarne.

Zgodovina: 1901 je Viktorija postala članica Avstralske zveze.

Sorodna gesla: Ballarat | Bendigo | Geelong | Gippsland | Latrobe Valley | Melbourne | Mildura | Murray | Portland | Ringwood


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek