gladiatorji [latinsko, ‘borilci z meči’], vojni ujetniki, obsojenci in posebej sužnji, ki so v bojih na življenje in smrt nastopali v rimskih amfiteatrih (Kolosej); živeli so in se urili v vojašnicah za gladiatorje. – Gladiatorske igre so etruščanskega izvora in so se razvile iz mrtvaških iger (kot nadomestka zgodnejšim žrtvovanjem ljudi). V Rimu so jih sprejeli 264 pr. n. š., kot priljubljeno zabavo ljudskih množic (circenses) so jih prirejali zasebniki, pozneje pa rimski cesarji in visoki uradniki; pod krščanskim vplivom Konstantina I. Velikega jih je odpravil Honorij.
Dostopnost