teozofija [grško, ‘božja modrost’], religiozna metoda, ki se po nenavadnih poteh, npr. z mističnim zrenjem, askezo in ekstazo, skuša dokopati do védenj o bogu in svetu duhov. Razlikujemo filozofsko teozofijo (gnoza, neoplatonizem, J. Böhme, F. Ch. Oetinger, F. X. von Baader, F. .W. J. von Schelling) in teozofijo skrivnih naukov (antični misterijski kulti, kabala, E. von Swedenborg, neoindijska teozofija). Krščanska teozofija se sklicuje na »duha, ki raziskuje tudi globine Boga« (1 Kor 2). Teozofi verjamejo v človekovo jasnovidno sposobnost, ki jo danes prekrivajo plasti sodobnega racionalizma in materializma, vendar jo je mogoče s pomočjo samovzgoje spet obuditi.
Dostopnost