narodnoosvobodilni boj v Sloveniji, označitev za odporniško gibanje v okupirani in razdeljeni Sloveniji med drugo svetovno vojno (slovenska zgodovina) oz. med aprilom 1941 in majem 1945. Čeprav se je postopoma vse bolj vključeval v enoten narodnoosvobodilni boj v Jugoslaviji, je imel NOB v Sloveniji največ specifičnega; posebnost je predstavljala že široka politična osnova Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ustanovljena 26.4.1941 na pobudo Komunistične partije Slovenije (B. Kidrič) in s sodelovanjem krščanskih socialistov (E. Kocbek), levega krila Sokolov ter skupine kulturnih delavcev (J. Vidmar). Pogoji za razmah NOB so bili po slovenskih pokrajinah oz. pod tremi okupacijskimi režimi razl.; po jesenskih bojih na Notranjskem in zimski vstaji na Gorenjskem (dražgoška bitka) je središče partizanstva postala Ljubljanska pokrajina. Italijanska »roška ofenziva« proti osvobojenemu ozemlju (julija–novembra 1942) je zelo prizadela zlasti civilno prebivalstvo. Tedaj je prvič nastopila tudi bela garda (nastala je kot reakcija na komunistično prevlado v OF, partizansko monopoliziranje protifašističnega odpora in revolucionarno nasilje); po italijanski kapitulaciji in vojaškem porazu na Turjaku jeseni 1943 jo je nasledilo slovensko domobranstvo pod nemškim patronatom. Na Slovenskem je bilo malo četnikov. Ob razmahu partizanstva (posebej tudi na Primorskem; F. Leskošek, F. Rozman) in političnem razvoju OF (dolomitska izjava) je NOB jeseni 1943 in pomladi 1944 razvijal oblike nove slovenske državnosti, oblasti (kočevski zbor, kočevski proces) in institucij (npr. Denarni zavod, Znanstveni institut, Slovensko narodno gledališče ipd.); dejavnost ilegalnih bolnišnic, tiskarn (mdr. s Partizanskim dnevnikom) in šolstva nima primerjave v tedanjem svetu. Umikanje nemške jv. fronte z Balkana je 1944/45 v Slovenijo privedlo mešanico tujih vojska in poostrene ukrepe proti NOB. Bitka pri Poljani na slovenskem Koroškem (13.–14.5.1945) je bil zadnji večji spopad v drugi svetovni vojni v Evropi; tedaj so slovenski partizani in enote jugoslovanske armade za nekaj dni zasedli vse slovensko etnično ozemlje; uresničena je bila stoletje stara zamisel o združeni Sloveniji (zedinjena Slovenija) – to je bil vsa štiri leta tudi eden ciljev NOB v Sloveniji. Po prevzemu oblasti je bilo kmalu konec vojnega »tovarištva« med osrednjimi voditelji NOB, ki so bili različno ideološko usmerjeni.
Dostopnost