• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Gambija (The Gambia, uradno ime Republic of the Gambia, Republika Gambija), majhna zahodnoafriška država ob atlantski obali; meji s Senegalom.

časovni pas zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina 11.295 km2, S–J največ 45 km, V–Z 350 km
prebivalstvo 1,3 mln., 112 preb./km2, letna rast 4,1 %, življenjska doba 45 let
glavno mesto Banjul, 35.000 preb., ob estuarju Gambije, nedaleč od Atlantika
upravna razdelitev 6 upravnih enot s 36 območji; glavno mesto je samostojna enota
članstvo v organizacijah OZN (po 1965), Britanska skupnost narodov, AU, CEDEAO, AKP
uradni jezik angleški; pogovorni jezik francoski, jezik v izobraževanju arabski; več kot 20 pogovornih jezikov
denarna enota dalasi (oznaka GMD)


Naravne razmere
Gambija je majhna država. Zavzema ozek pas ozemlja na obeh straneh spodnjega toka reke Gambije. Poplavna ravnina obsega rodovitna tla, pokrita z naplavinami (najpomembnejša obdelovalna območja). Nad njo se dviga peščena gričevnata pokrajina, ki v notranjosti prehaja v rahlo dvignjene ravnike. Podnebje je delno tropsko, občasno vlažno; deževna doba junij–oktober (1000–1300 mm padavin na leto). V nekoliko hladnejšem suhem obdobju piha občasno vroč puščavski veter harmatan. Lijakasti izliv Gambije je na obeh straneh obdan z goščavami mangrove; v notranjosti prevladuje savana (na V suha savana), v nekaterih delih pa bambusov gozd. Gambija ima dva narodna parka.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo tako kot v Senegalu predvsem sudanska ljudstva: Mandigi (poljedelci), Fulani (živinorejci), Volofi (trgovci, rokodelci), Dioli in Sarakoli. Poleg teh ljudstev živi tam še več razl. majhnih skupin, npr. prebivalci iz sosednjih držav. V mestih živi ok. 25 % prebivalcev. Ok. 90 % prebivalcev je muslimanov (suniti); poleg tega so tam še katoliška manjšina in pripadniki naravnih verstev. Izobrazba je slaba, nepismenih je 75 % prebivalcev.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1970 (spremenjena 1996) je Gambija predsedniška republika, vključena v Britansko skupnost narodov. Predsednik države, izvoljen je za pet let, je tudi predsednik vlade. Zakonodajno oblast ima parlament, 36 članov je izvoljenih neposredno, pet jih izvoli zbor poglavarjev, devet pa je imenovanih. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu, dopolnjujejo pa ga domači in islamski zakoni.

Gospodarstvo
Osnova gospodarstva je pridelovanje arašidov (na polovici obdelovalnih površin); arašidi, predvsem pa izdelki iz arašidov, predstavljajo večji del izvoza; uspešnost prodaje je zelo odvisna od gibanja cen na svetovnem trgu. V državi pridelujejo še riž, koruzo, proso, maniok, palmova jedra in bombaž. Ekstenzivna živinoreja (predvsem govedoreja); ribolov. Razvoj industrije je še na začetku. Turizem (peščene plaže na atlantski obali) se razvija v donosno gospodarsko vejo. Pomembna prometna pot je reka Gambija, saj lahko po njej plujejo daleč v notranjost tudi morske ladje. Avtomobile prevažajo čez reko številni trajekti; Banjul je bil zgrajen kot globoko pristanišče. Južno od reke potekajo pomembnejše ceste. Mednarodno letališče je Yundum pri Banjulu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 342 mln. USD, 270 USD na prebivalca
delež po panogah (1998, ocena) kmetijstvo 21 %, industrija 12 %, storitvene dejavnosti 67 %
uvoz (2001) 200,3 mln. USD
izvoz (2001) 139,2 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 440 mln. USD


Zgodovina
Od pribl. 10. st. je bilo območje verjetno del kraljevine Gana, od 13. st. pa kraljevine Mali. 1447 so deželo odkrili portugalski pomorščaki; od konca 16. st. so predvsem Angleži tam trgovali z zlatom in sužnji; v 17. st. so ob izlivu Gambije pristali tudi Francozi. 1843 je postal Bathurst (Banjul) angleška kronska kolonija, 1888 pa celotno preostalo zaledje britanski protektorat. 1960 sta se kronska kolonija in protektorat združila; 1965 je postala Gambija neodvisna, 1970 republika, 1982 pa je sklenila s Senegalom dogovor o ustanovitvi konfederacije Senegabija; obstajala je do 1989. 1970–94 je bil predsednik države in predsednik vlade Dawda Kairaba Jawara, član vladajoče Napredne ljudske stranke (PPP). Julija 1994 je bil v državnem udaru mladih oficirjev strmoglavljen; pobegnil je v Senegal in prosil za politični azil. Vodja države in vlade je od julija 1994 predsednik začasnega vladajočega sveta oboroženih sil poročnik Yayah Jammeh; vlado sestavlja sedem vojaških in sedem civilnih oseb. Jammeh je zmagal tudi na volitvah 1996 in 2001.

Sorodna gesla: Banjul | Gana | Senegal | Senegambija | zahodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek