sviloprejke, metulji, katerih larve tvorijo posebno prejo; to so: 1. Bombycidae, posebej v tropih razširjena družina prelcev. Gospodarsko je najpomembnejša prava sviloprejka (murvin prelec, Bombyx mori), zdaj že domača žival, ki ni več sposobna letanja, doma iz v. Azije in je ni več v naravi; srednje velik, prav nič opazen, zavaljen, kosmat metulj z okrnjenimi ustnimi organi; samička privabi samčke z dišavami (spolne vabe), in ko odloži 200–500 jajčk, pogine; sviloprejkine gosenice dajejo svilene niti in gojenje sviloprejk je posebna gospodarska panoga; 2. različni, predvsem vzhodnoazijski nočni pavlinčki; gosenice proizvajajo tudi uporabno svilo, posebej iz rodu jamamajev (Antheraea); tudi ajlantov prelec ali ajlantov nočni pavlinček (Philosamia cynthia). V v. Aziji vsaj 5000 let znan način pridobivanja svilenih vlaken z rejo larv sviloprejke, pozneje tudi ponekod v Sredozemlju. V vzrejnih zabojčkih žive sivobele in gole gosenice sviloprejke krmijo skoraj izključno s svežim listjem murve; po enem mesecu se gosenice zabubijo: gosenica iz dveh predilnih bradavic na spodnji čeljusti v 48 urah zaprede 3000–4000 m dolgo svileno nit brez vsakega vozla; nit se na zraku strdi; iz nje si napravi zapredek (kokon), ko se za tri tedne zabubi. Za pridobivanje svile bube s toploto usmrtijo, živih pustijo le toliko, da zagotovijo nadaljnjo reprodukcijo.
Dostopnost