alkaloidi [arabsko-grško], skupina bazičnih (baze) snovi, katerih molekule imajo zapleteno ciklično strukturo in vsebujejo dušik; tvorijo se v nekaterih rastlinah (redko v živalih). Alkaloidi imajo pogosto močne farmakološke učinke na človeški organizem (draženje ali zaviralno delovanje na živčevje). Izraz alkaloidi je 1818 uvedel W. Meißner. Pomembni so alkaloidi iz opija (morfin, kodein, papaverin), iz skorje kininovca (kinin), iz tobaka (nikotin), iz volčje češnje (atropin, hiosciamin), iz strihnovca (strihnin), iz grma kokavca (kokain).

Sorodna gesla: ajmalin | akonitin | angostura | atropin | baze | čmerika | dušik | efedrin | harmala | hidrastis | hiosciamin | ipekakuanja | kalabar | kinin | kininovec | kodein | kokain | kokavec | kolhicin | kristavec | kurare | ljulka | lobelija | LSD | meskalin | metoksiskupina | mleček | mlečnik | morfin | muskarin | naravne snovi | nikotin | opiati | opij | papaverin | paradižnik | pikasti mišjak | pilokarp | piperidin | poprovec | preobjeda | purini | Rauwolfia | razhudnikovke | Robinson, sir Robert | sabadila | skopolamin | strihnin | strihnovec | strupene rastline | strupeni jasmin | špajka | tahikardija | teobromin | tisa | tobak | Todd, sir Alexander Robertus | vijolica | volčič | volčja češnja | yohimbe | zdravilne rastline | zobnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek