oljka (Olea sativa), maslina, do 12 m visoko zimzeleno drevo iz družine oljkovk; drobni listi se na spodnji strani srebrnkasto svetijo. Oljka ima dišeča rumena grozdasta socvetja; v pozni jeseni dozorijo podolgasto okrogli temnozeleni do modročrni koščičasti plodovi (olive) velikosti češnje; vsebujejo 30–35 % olja; sorte s posebej velikimi plodovi gojijo za jedilne olive. Z rahlim hladnim prešanjem pridobivajo najbolj kakovostno olje (deviško olje), močnejše prešanje pri višji temperaturi daje olje, ki se uporablja za izdelavo mil, mazil itd; oljne pogače so nekdaj uporabljali za krmo in kurjavo; olivno olje uporabljajo za odstranjevanje žolčnih kamnov, izdelovanje zdravilnih olj in mazil. Oljka verjetno izvira iz azijskega dela Sredozemlja; tam že od nekdaj velja za pomembno kulturno rastlino; danes jo gojijo v podobnih podnebnih razmerah po vsem svetu (npr. Kalifornija, Avstralija); divja in izvorna vrsta je divja oljka ali oljkovec.

Sorodna gesla: oljkovec | oljkovke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek