Apolon (grško Apollon, latinsko Apollo), mnogolik grški bog, verjetno prevzet iz Male Azije; Zevsov in Letin sin, rojen na Delosu, Artemidin dvojček. Kot bog rastja varuje polje in živino; kot bog zdravilstva in pokore obvladuje bolezen, zdravljenje in smrt (Eskulap); kot bog preročišča prerokuje v Delfih prek Pitije (Pythios), ki jo navdihuje, pa tudi v drugih preročiščih (Mala Azija); kot čuvar vrat varuje hišo in dvorišče, zato postane zavetnik ustanovitve mest ter varuh pravice in reda; kot bog umetnosti je vodja Muz in vliva moč petja; v 5. st. pr. n. š. je postal bog svetlobe in sonca (Phoibos), njegov kult so hkrati prevzeli v Rimu. Pozneje je Apolona posebej častil Avgust. V rimski cesarski dobi so Apolona dojemali tudi kot poduhovljenega enega boga, zato so se proti njemu borili krščanski pisci.

Sorodna gesla: Ahil | Alkestida | Amikle | apolinično-dionizično | Artemida | Avgust | Borsipa | Dafna | Delfi | Didima | Eskulap | Fojbos | grška religija | Harite | Helij | Hiakint | Hrizeida | Idas | Ion | Kasandra | Kiknos | kithara | Koronida | Laokoont | Laomedont | Leta | Leto | Linos | Marpesa | Marsias | Mitra | Muzaget | Nioba | Orest | Pajan | Paris | Parnas | Pitija | pitijske igre | Soratte | Titij | Vejovis | Zevs


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek