Münster [mínstər], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, središče pokrajine Münsterland, pristanišče ob prekopu Dortmund–Ems, 267.000 preb. Staro mestno jedro je obnovljeno, stolnica (13. st., največja cerkev v Vestfaliji), Lambertikirche (1350–1450), Cerkev nad reko (sredina 14. st.), mestna hiša (1355, dvorana miru), nekdanja knezoškofovska palača (18. st., delo J. C. Schlauna, danes univerza). Sedež škofije, pomembno središče nemškega katolicizma; številni upravni organi, več zveznih uradov; univerza (ustanovljena 1780, več kot 40.000 študentov), glasbena visoka šola, umetniška akademija, arhivi, gledališče, muzeji, živalski in botanični vrt; kemijska in lesna industrija.

Zgodovina: 805 sedež škofije; 1137 mestne pravice, od 13. st. hanzeatsko mesto; 1534/35 strahovlada prekrščevalcev; 1644–48 pogajanja pred sklenitvijo vestfalskega miru; po 1661 ni več svobodno mesto, dokončno mu je zavladal nadškof; kulturni razcvet ob koncu 18. st.; 1802 sekularizacija, po obdobju francoske oblasti (1807–1813/15) priključen k Prusiji, od 1946 v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija.

Sorodna gesla: Münsterland | prekrščevalci | Schlaun, Johann Conrad | Severno Porenje-Vestfalija | vestfalski mir


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek