milost, v mnogih verstvih božja pomoč rešitve potrebnemu človeku. Na glavno vprašanje, ali je milost dana brezpogojno ali pa je vezana na izpolnjevanje božjih zapovedi, odgovarjajo razl. V hinduizmu najdemo prvi in drugi odgovor. V islamu Koran pogosto omenja Alahovo milost, vendar jo omejuje predestinacija. Prvotni budizem ne pozna pojma milosti, pač pa poznejši nauk o Amidi, predvsem v japonski različici. Stara zaveza pogosto govori o milosti in zanjo pozna celo več besed. Pojem tesno povezuje z božjo pravičnostjo. V krščanstvu je milost osrednji pojem za človekov odnos do Boga, vendar ga od 4. st. različno razlagajo. Na Vzhodu milost enačijo z energijo, ki se izliva iz Boga in človeka pobožanstvi (Gregor Palamas). V zahodni teologiji je po Avguštinu in Pelagiju v ospredju vprašanje možnosti in stopnje sodelovanja božje in človeške volje. V reformaciji je vprašanje milosti spet ena glavnih točk razpravljanja.

Sorodna gesla: Amida | Avguštin | budizem | Gregor Palamas | hinduizem | islam | krščanstvo | posvečenje | predestinacija | sinergizem | Sveti Duh | zgodovina odrešenja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek