nova (stella nova, latinsko, ‘nova zvezda’), zvezda (spremenljivke), katere sij se v kratkem času zveča za 10–13 magnitud (jakost svetlobnega toka od 10.000- do 150.000-krat) in se potem v nekaj letih (do 100 let) vrne na prvotno vrednost (postnova, eksnova). Sproščena energija ustreza sevanju Sonca v 2000 letih. Doslej so v naši Galaksiji opazovali ok. 150 nov, v Andromedini galaksiji 130. Supernova presega novo v siju za 10 magnitud (svetlobni tok se poveča več kot stomilijonkrat), sproščena energija je večja od sevanja Sonca v 10 mln. do 100 mln. let. Doslej so v Galaksiji opazovali tri supernove (1054 Kitajci, njen ostanek je Rakovica, 1572 T. Brahe in 1604 J. Kepler) in mnoge v drugih galaksijah, kakor npr. 1987 A v Velikem Magellanovem oblaku. To, ki nam je razmeroma blizu (170.000 svetlobnih let), temeljito raziskujejo od njene eksplozije naprej. Astronomi domnevajo, da je nova bela pritlikavka v tesnem dvozvezdju z večjo hladnejšo zvezdo, od katere odteka snov in se nabira okoli pritlikavke. Ta snov potem sproži eksplozijo. Supernova je končna razvojna stopnja zvezde, ko zaradi nenadzorovanih jedrskih reakcij v zvezdi pride do eksplozije. Tedaj veliko snovi odleti v vesolje (vidna kakor meglica, npr. Rakovica), ostane pa zelo gosta zvezdna sredica nevtronska zvezda.
Dostopnost