družboslovje (družboslovne vede, humanistične vede), vede, ki urejajo in razlagajo pojave zgodovinsko-družbenega življenja (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Pogosto v družboslovju vidijo nasprotje naravoslovja, med družboslovne vede pa prištevamo predvsem filozofijo, pedagogiko, politične vede, sociologijo, zgodovino, vede, ki se ukvarjajo s posameznimi umetnostmi (literarna veda, umetnostna zgodovina) ali preučujejo jezik (splošna veda jezikoslovje). Za njihovo ločitev od naravoslovja je zaslužen predvsem W. Dilthey, ustreza pa stari antitetiki med naravo in duhom; za Diltheya ta razlika ni samo stvarna, temveč tudi metodološka: medtem ko je dogajanje v naravi mogoče razložiti vzročno, je duhovno-kulturna stanja stvari mogoče »razumeti« le v njihovi povezavi. Po Diltheyu so vse t. i. duhovne znanosti zakoreninjene v človekovem živem duševnem življenju, zato je zanj duhovnoznanstvena psihologija temelj duhovne zgodovine. – Podobno razliko sta zagovarjala tudi W. Windelband (utemeljitelj ideografskih znanosti, tj. tistih, ki postavljajo opisne zakone, nasproti nomotetičnim) in H. Rickert (ki je razlikoval med individualizirajočimi in posplošujočimi znanostmi). Ta razlika se v sodobnih znanostih ni ohranila: tradicionalne družboslovne vede so pogosto prevzemale metode naravoslovja, po drugi strani pa je spoznanje, da so metodologija, premise in raziskovalni predmeti naravoslovja kulturno posredovani, prebudilo zanimanje za takšno postavljanje vprašanj tudi v tradicionalnem naravoslovju (npr. v teoriji znanosti).
Dostopnost