primerjalno jezikoslovje, jezikoslovna smer, ki s primerjanjem sorodnega, po pomenu enakega ali podobnega jezikovnega gradiva ugotavlja oblikovne in pomenske razlike med posameznimi jeziki in z upoštevanjem glasoslovnih, oblikotvornih, besedotvornih in pomenskih sprememb ugotavlja oz. rekonstruira starejše skupne sicer nedokumentirane jezikovne enote (lekseme, sufikse), paradigme, sintagme in stopnje. V predzgodovinsko dobo jezikov usmerjeno primerjalno jezikoslovje lahko z etimologijo prek jezika dobiva podatke iz nedokumentiranih obdobij narodov oz. kultur.
Slovansko primerjalno jezikoslovje primerja slovansko jezikovno gradivo in rekonstruira starejše nedokumentirane slovanske in praslovanske stopnje (npr. slovensko nộč, starocerkvenoslovansko noštь, poljsko noc itd. se je na praslovanski jezikovni stopnji glasilo *noťь); indoevropsko primerjalno jezikoslovje primerja gradivo iz indoevropskih jezikov (indoevropeistika) in rekonstruira jezikovne stopnje indoevropskega (pra)jezika (npr. grško néfos, ‘oblak’, staroindijsko nábhas-, ‘megla’, hetitsko nepiš-, ‘nebo’, starocerkvenoslovansko nebo, ‘isto’ [z rodilnikom nebese] se je razvilo iz indoevropskega samostalnika srednjega spola *nébhos z rodilnikom *nébhese/os).

Sorodna gesla: etimologija | indoevropeistika | lingvistična geografija | primerjalna slovnica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek