1. Sankt Gallen [zánkt gálən], kanton na SV Švice, med Bodenskim jezerom, Züriškim jezerom in Renom, 2015 km2, 453.000 nemško govorečih prebivalcev, 60 % katoliške vere; obsega visokogorje (Glarnske Alpe), alpsko predgorje (Churfirsten, Alpstein), molasno hribovje pri Appenzellu; kanton Appenzell je enklava v kantonu Sankt Gallen; pašništvo, sadjarstvo, vinogradništvo; ob Bodenskem jezeru in v večjih dolinah (ob Renu, Thuru, jezeru Walensee) sta se že zgodaj razvili obrt in industrija (bombaž, lan, vezenje), podlaga današnje tekstilne industrije, razvita tudi strojna industrija; pomembno prometno, turistično območje.
Sorodna gesla: Appenzell | Gossau | Sankt Gallen2. Sankt Gallen, glavno mesto kantona Sankt Gallen, v dolini reke Steinach, j. od Bodenskega jezera, 676 m nad morjem, 75.000 preb.; staro mestno jedro z nekdanjim benediktinskim samostanom (danes sedež škofije), samostanska cerkev, knjižnica; tekstilna, kovinska industrija, kmetijski sejmi.
Zgodovina: za ustanovitelja Sankt Gallena velja sv. Gal, Kolumbanov učenec; 612 je tam zasnoval naselbino po irskem zgledu, 719 jo je s soglasjem Karla Martela obnovil Otmar (†759). Irska pravila je zamenjal z rimskimi pravili svetega Benedikta iz Nursije. Vzpon samostana se je začel s svobodno izvolitvijo opata, ki jo je 816 odobril Ludvik I. Pobožni. V 9. st. so zgradili Sankt Gallen po idealnem načrtu, ki ga je ok. 820 napravil reichenavski opat Heito; stavba je postala zgled za južnonemške samostanske gradnje. 9.–11. st. bogata literarna dejavnost (mdr. meniha Notker). Po povišanju opata v državnega kneza se je začel razvoj teritorialne države. Do 1411 je opat vladal Appenzellu, od 1468 grofiji Toggenburg. Sankt Gallen je bil že 1180 imenovan za svobodno cesarsko mesto, pomembno tudi zaradi trgovine s platnom, v 13. st. si je zagotovil precejšnjo neodvisnost od opatije. 1451 je postala samostanska posest pridruženo ozemlje Švicarske konfederacije (1454 tudi mesto). Samostan so v nemirnem reformacijskem času razpustili (1530), spet je začel delovati že 1531 po drugi kappelski vojni. Vladavina kneza (opata) se je končala s prihodom francoske revolucionarne vojske v Švico. Z mediacijskim aktom 1803 je nastal današnji kanton Sankt Gallen. 1805 so samostan opustili.
Dostopnost