razlikovalni prag (diskriminacijski prag), zaznavne razlike v izrazitosti dveh dražljajev (Weber-Fechnerjev zakon). Občutljivost določenega čutila se zaradi adaptacije lahko zelo spreminja. Pri tem sodelujejo tako pomožni deli (npr. očesna šarenica) kot neposredno zaviranje receptorjev prek dovodnih živčnih vlaken. Občutenja (čutne zaznave) nastajajo v možganih iz preoblikovanih in integriranih vzburjenj. Čutna zaznava določenega organa je vedno enaka, ne glede na vrsto dražljaja (električno draženje očesa ali močan udarec nanj izzoveta zaznavo svetlobe). Nekateri receptorji, npr. mišična vretena, ki posredujejo informacije o napetosti posameznih mišic, ne sprožijo čutnih zaznav. Vzburjenje v teh primerih ovrednotijo in se nanj tudi odzovejo podrejeni sistemi (npr. hrbtenjača).
Dostopnost