kriminalni roman (kriminalka), obravnava psihološke ali socialne vzroke za zločin, njegovo izpeljavo in predvsem razkritje. Detektivski roman teži k razkritju zločina, k napetosti, to doseže s spretnim povezovanjem dejstev in presenetljivo rešitvijo; v trilerju (srhljivka) je v ospredju »akcija«. Nasprotno pa kriminalni roman v ožjem pomenu s psihološkega in sociološkega vidika v veliki meri določa perspektiva samega zločinca.
Prvi poskusi pikareskni in roparski romani 18. st.; pomemben vir je večkrat dopolnjena zbirka kriminalnih primerov F. G. de Pitavala (26 knjig, prva 1734). Pomembni predstavniki kriminalnega romana so E. A. Poe, W. Collins, A. C. Doyle, A. Christie, E. Wallace, D. L. Sayers, R. Chandler, G. Simenon, D. Hammett, Sjöwall-Wahlhöö, P. Highsmith, R. Rendell.

Sorodna gesla: Chandler, Raymond | Christie, dame Agatha | Collins, (William) Wilkie | detektivski roman | Doyle, sir Arthur Conan | Hammett, (Samuel) Dashiell | Highsmith, Patricia | Pitaval, François Gayot de | Poe, Egdar Allan | Rendell, Ruth | Sayers, Dorothy L. | Simenon, Georges | Sjöwall-Wahlöö | srhljivka | Wallace, Edgar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek