skepsa [grško], dvom; v ožjem pomenu filozofsko pojmovanje, po katerem zanesljivo spoznanje resnice ni mogoče, in sicer bodisi načelno bodisi na določenih področjih (nadčutno, splošno veljavne nravne vrednote). V grški filozofiji razlikujemo starejšo skepso (4. st. pr. n. š., Piron iz Elide in njegov učenec Timon), skepso srednje in novejšeAkademije (Arkezilaj iz Pitane, Karnead, Filon iz Lárise) in mlajšo skepso (Enezidem, Sekst Empirik). Skepsa je metoda (t. i. trope), s katero naj bi bilo mogoče ovreči vsako poljubno dogmatično trditev. Z vzdržnostjo od sodbe naj bi dosegli nemotenost občutkov (ataraksija). Skepsa je zaznamovala tudi novoveško filozofijo (zlasti M. E. de Montaigne in pragmatizem).
Dostopnost