Kitajci (lastno poimenovanje Hani), največje ljudstvo na svetu, več kot 1 mlr. ljudi v v. Aziji, več kot 20 mln. jih živi v tujini. V zgodovini so asimilirali več tujerasnih ljudstev (razpoznavnih po številnih, med seboj občutno razlikujočih se narečjih); nasprotno pa so manjšine ohranile narodne in kulturne posebnosti (Kitajska, prebivalstvo). Mandžurski osvajalci so 1644 vsilili nošnjo kit, opuščati so jih začeli po revoluciji 1911. Takrat je hitro začela izginjati tudi navada povezovanja stopal majhnim deklicam. Zahodnoevropski odnos do Kitajcev se je spreminjal od občudovanja (v srednjem veku zaradi njihovega bogastva, M. Polo) do rasizma (»rumena nevarnost«, prvotno nanašajoča se na Japonsko, potem razširjena na Kitajsko). V razsvetljenstvu je dal G. W. Leibniz pobudo, da bi evropska religiozna razodetja nadomestili s kitajskimi naravnimi religijami. Kitajski sta bila naklonjena tudi Hegel in Montesquieu. Ob prelomu 19. v 20. st. se je odnos do Kitajcev gibal od darvinističnega podcenjevanja do romantiziranega poveličevanja.