plin, agregatno stanje, pri katerem so medmolekulske privlačne sile tako šibke, da se snov razširi po vsej prosti prostornini. Pri dovolj visoki temperaturi vsaka snov preide v plinasto stanje z uparjanjem iz tekočega ali s sublimacijo iz trdnega agregatnega stanja. Utekočinjenje plina je mogoče pod kritično temperaturo in pri dovolj visokem tlaku (utekočinjanje plina, utekočinjanje zraka). Razlikujemo model idealnega plina in model realnega plina. Idealni plin si predstavljamo kot trde, elastične kroglice, ki ne čutijo nobenih medsebojnih sil, razen pri trku. Idealni plin (ki bi ga ne mogli utekočiniti) se ravna po enačbi stanja pV = nRT; kjer je p tlak plina, V njegova prostornina, n število molov snovi, R splošna plinska konstanta (8,31 Joule/Kelvin mol) in T temperatura plina v Kelvinih. Boyle-Mariotov zakon in Gay-Lussacov zakon sta obliki plinske enačbe. Pri dovolj visoki temperaturi in razredčitvi se ravnajo po enačbi stanja tudi dejanski plini. V modelu realnega plina čutijo atomi pri nizkih temperaturah medsebojne van der Waalsove sile (J. D. van der Waals), ki lahko privedejo do utekočinjenja. Hitrosti molekul v plinu izraža Maxwellova porazdelitev. Tehnične pline uporabljamo kot gorivo in za kemijsko-tehnične procese. Najpomembnejši plini so zrak, vodna para, acetilen, generatorski plin, zemeljski plin, pokalni plin in koksni plin oz. svetilni plin.
Dostopnost