predelava, postopki za pripravo, čiščenje ali predelovanje rudnin idr. surovin (npr. kamnine, premog, kamena sol) do tehnično ali tržno uporabnih polizdelkov. Temeljijo na različnih fizikalnih ali fizikalno-kemičnih osnovah. 1. Suha predelava obsega ločevanje zrn ali droba po velikosti, sortiranje jalovine od sestavin, ki vsebujejo kovine (drobljenje, sejanje, prebiranje); 2. pri mokri mehanski predelavi izpostavijo enako velika zrna rude ali premoga močnemu vodnemu curku, ki na rahlo nagnjeni površini loči težja zrna od lažjih; 3. elektromehanska in 4. elektrostatična separacija za ločevanje izkorišča razl. električne ali magnetne lastnosti zrn (npr. električno prevodnost); 5. flotacijo uporabljajo za čiščenje premoga in neželeznih rud; drobno zmleti mešanici v raztopini dodajo omakala, penilce ali flokulante, ki se vežejo z eno vrsto snovi in splavajo na površino, od koder jo mehansko posnamejo; 6. pri luženju se spremeni sestava snovi v mešanici ali agregatno stanje posameznih komponent; s primerno tekočino nato iz rude izločijo kovinske sestavine (npr. luženje oksidne bakrove rude z raztopino žveplove kisline). Amalgamacijo (amalgam) uporabljajo za pridobivanje zlata in srebra, ki se raztapljata v živem srebru. Pri praženju se ob segrevanju in dovajanju zraka kovinski sulfidi spremenijo v oksidne spojine; 7. delno izrabljeno jedrsko gorivo z razl. postopki obogatijo (obogatitev) oz. povečajo koncentracijo cepljivega izotopa v zmesi z necepljivim (predelava jedrskega goriva).
Dostopnost