kor,
1. splošno: pevski zbor, v grški antiki tudi plesni zbor, zlasti v tragediji in komediji.

Sorodna gesla: pevski zbor | zbor
2. medicina: srce.
3. arhitektura: oltarni prostor, ki cerkev praviloma končuje proti V, namenjen je duhovnikom in vključuje glavni oltar, korne klopi, pogosto je (zlasti, če je pod njim kripta) za nekaj stopnic višji od cerkvene ladje. Od cerkvenega prostora je lahko oddeljen s korno pregrajo (lektorij, 13. st.) ali s kovano železno ograjo (17. st.). Stranske ladje, podaljšane v kor, oblikujejo korni obhod, ki je včasih obogaten s kornimi kapelami. Večje romanske cerkve imajo velikokrat še drugi, t. i. zahodni kor.

Sorodna gesla: korna pregraja | korne klopi | korni zvonik | lektorij | stopnjevani kor | stranica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek