srebro (latinsko argentum), simbol Ag, redek, največkrat enovalentni kemijski element, vrstno število 47, atomska masa 107,868; svetleče bela, mehka in duktilna kovina (težka kovina); gostota 10,5 g/cm3, Mohsova trdota 2,5–3, tališče 960,8 °C, vrelišče 2212 °C; najboljši kovinski prevodnik toplote in električnega toka, deluje zelo antiseptično, v klorovodikovi kislini in v zlatotopki netopen, topi se v dušikovi(V) kislini (jedkovica) in raztopinah alkalijskih cianidov zaradi nastanka kompleksov; razjeda ga vodikov sulfid, nastaja črni srebrov sulfid, Ag2S; srebrni predmeti počrnijo. Srebro je znano od začetka kovinske dobe in je najpogostejša okrasna kovina. Najdemo ga najpogosteje v srebrovih sulfidnih rudah (ZDA, Južna Amerika, Mehika) kot argentit (tudi pomešan z bakrom), kot srebrov klorid kerargirit, pa tudi v drugih rudah kot bakrov peščenec in še posebej v svinčevem sijajniku, zelo redko samorodnega. Iz sulfidov ga pridobivajo s cianidnim luženjem, tako da sulfidno rudo obdelujejo z natrijevim cianidom; iz raztopine srebrovega kompleksa oborijo elementarno srebro po dodatku cinkovega ali aluminijevega prahu. Pri pridobivanju srebra iz svinčevih rud (po Parkesu) izločijo srebro iz svinca v raztaljen cink. Elektrolitsko čiščeno srebro vsebuje 99,95 % srebra. Svetovna proizvodnja srebra na leto je ok. 13.000 t. Kovinsko srebro uporabljajo največkrat v zlitinah z bakrom za pripravo kovancev, jedilnega pribora, okrasnih, kirurških in znanstvenih instrumentov, kemijskih aparatov, tudi za posrebrenje in kot katalizator. Spojine: srebrov nitrat(V), AgNO3, kristalizira v obliki brezbarvnih kristalov, ki imajo obliko ploščic; uporabljajo ga za pridobivanje drugih srebrovih spojin, za pripravo ogledal na steklu, kot reagent za halogenidne ione (npr. kloridne ione v vodi), v medicini so ga uporabljali kot jedkovino (lapis infernalis, vražji kamen). Srebrov bromid, AgBr, je najpomembnejša sestavina v fotografskih emulzijah, občutljivih za svetlobo, raztaplja se v tiosulfatnih(VI) raztopinah (fiksirne kopeli); nekoliko manj občutljiv za svetlobo je srebrov klorid, AgCl, uporablja se v kontaktnih fotografskih papirjih (srebrovi halogenidi). Srebrov nitrid, Ag3N, in srebrov fulminat, AgCNO (pokalno srebro), sta inicialni razstrelivi. Delež srebra v zlitini se navaja kot čistost.
Dostopnost