Sumatra ([sumátra], Sumatera [sumatêra]), podolgovat (ok. 1750 km) drugi največji otok Velikih Sundskih otokov, v celoti spada k Indoneziji, skupaj z bližnjimi manjšimi otoki 470.000 km2, 38 mln. preb., večinoma muslimanski Malajci, poleg njih Kitajci, Indijci in Arabci. Največja mesta so Medan, Palembang in Padang. Gorske verige na Z otoka se strmo spuščajo k obali, nekateri še vedno delujoči vulkanski vrhovi (Gunung Kerinci, 3800 m). Ob v. obali so vroče tropske, s padavinami bogate močvirne obalne ravnice. Na višjih območjih prevladujeta svetli gozd in savana, v nižavjih pragozd (rimba), ki pa ga je človek že zelo izkrčil, obale poraščajo mangrove. Nahajališča nafte, zlata, srebra; pridelovanje riža, sladkornega trsta, tobaka, kave, čaja, vanilije, sisala, nasadi oljne palme in kavčukovca, pridobivanje kafre in kinina, plemeniti tropski les.
Zgodovina: prve države so nastale med 7. in 10. st. pod indijskim (hinduističnim in budističnim) vplivom (Indonezija, zgodovina). V 11. st. se je razvila malajska kraljevina, njeno središče se je prestavilo na Malajski polotok. Islamizacija se je začela v 11. st., v 19. st. pa tudi močno pokristjanjevanje. 1903 so Nizozemci po dolgotrajnem odporu Adžencev (Aceh) prevzeli nadzor nad vsem otokom. Po ustanovitvi Indonezije je Sumatra postala sestavni del nove države.
Dostopnost