neolitik (mlada kamena doba), najmlajše prazgodovinsko obdobje pred odkritjem kovine (paleolitik, mezolitik). V 19. st. so s tem izrazom opredelili dobo, v kateri je bilo v uporabi glajeno kamnito orodje, pozneje pa se je pojem razširil in upošteval še začetke poljedelstva in udomačevanja živali. Ker se nove oblike gospodarstva niso uveljavile povsod hkrati, so tudi časovne meje, v okviru katerih govorimo o neolitiku, na razl. območjih razl. Najstarejši so dokazi iz Kitajske in jz. Azije, iz 7. tl. pr. n. š., ko ljudje še niso uporabljali lončenine. Za neolitik so značilna stalna vaška naselja; v jz. Aziji so se hitro razvila v protourbane skupnosti. Neolitskim kulturam so bile skupne verske predstave, ki so slonele na mitu rastlinja in plodnosti (upodobitve človeka in živali – plastika). Na začetku so bile neolitske kulture razširjene na obsežnem območju, sčasoma pa so se razcepile. Ozko omejene skupine so dobile imena po vodilnih oblikah materialne kulture oz. vodilnih najdiščih (kultura trakaste lončenine, keramika kardium, cortaillodska kultura, cucutenijska kultura, michelsberška kultura, starčevska kultura). Neolitiku je sledila bronasta doba.
Dostopnost