prema, naprava, ki pri tirnih in cestnih vozilih povezuje kolesa med seboj in s karoserijo, pri tem pa omogoča vodenje koles, vzmetenje in blaženje sunkov. Pri tirnih vozilih sta tekalni kolesi (kolesna dvojica) pritrjeni na skupno gred ali drog; ta je na obeh straneh uležajen in vzmeten. Takšno t. i. togo premo so imeli kočije in vozovi in sprva tudi avtomobili: na obeh straneh vrtečega se droga (na obeh straneh uležajen in z listnimi vzmetmi pritrjen na ohišje) sta togo vpeti kolesi. Pri tem načinu se kolesi vrtita sinhrono in v zavojih (pri tem zunanje kolo opravi daljšo pot) eno od koles spodrsava. Novejšo izvedbo toge preme sestavlja nosilno telo (se ne vrti), na njegova konca pa sta vpeti kolesi, ki se vrtita neodvisno drugo od drugega. Takšna prema se uporablja pri nepogonskih parih koles tovornih vozil, avtobusov in nekaterih osebnih avtomobilov. Pri vozilih s pogonom na zadnja kolesa je zadnja prema sestavljena iz dveh delov. Na sredini ju povezuje diferencial, na konceh pa sta vpeti kolesi (de-Dionova prema). Nihalna prema je vrsta dvodelne zadnje preme. Na sredini je spojena s posebnim zgibom. Vsako kolo je vzmeteno posebej. Med nihanjem vozila se giblje po krožnem loku s središčem v osi zgiba (vzmetna noga). Pri sodobnih avtomobilih s sprednjim pogonom je najbolj razširjeno neodvisno obešanje koles; vsako kolo je vzmeteno posebej, zato se v navpični smeri lahko giblje neodvisno od drugega. S tem načinom vpetja se zelo zmanjša tresenje vozila, posebej pri vožnji po neravni cesti. Motor, menjalnik in diferencial so s kolesom spojeni prek homokinetičnega zgloba. Ta omogoča vrtenje kolesa v vse smeri, hkrati pa na kolo prenaša navor. Vodenje para koles omogočajo vodilni drogovi. S temi volanski mehanizem vrti kolo okrog navpične osi.
Dostopnost