dejanska zmota, v kazenskem pravu je storilec v dejanski zmoti, če se ob storitvi dejanja ni zavedal kakšnega njegovega zakonitega znaka (npr. vzame tuj dežnik zmotno misleč, da je njegov), ali je zmotno mislil, da obstajajo okoliščine, v katerih bi bilo dejanje dovoljeno (npr. zmotno prepričanje, da gre za silobran ali skrajno silo). Tudi zmota o osebnih lastnostih in okoliščinah je lahko pomembna, če so te okoliščine znak kaznivega dejanja (npr. zmota o starosti pri spolnem občevanju).
Dostopnost