večna luč, oljenka, ki stalno gori v pravoslavnih in katoliških Cerkvah, verjetno prevzeta od orientalskih misterijskih verstev. V katoliški Cerkvi od začetka 17. st. predvsem svetilka blizu tabernaklja kot znamenje Kristusove navzočnosti; ponoči pred veliko nočjo jo na novo prižgejo.

Sorodna gesla: misterijska verstva | tabernakelj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek