skupine za posebne namene (nemško Einsatzgruppen), poimenovanje posebnih enot na območjih, ki jih je med drugo svetovno vojno zasedla Nemčija; prvič uporabljene ob priključitvi Avstrije (1938). Področja delovanja: zapiranje in ustrahovanje političnih nasprotnikov, razbijanje njihovih organizacij, zaplemba premoženja članov opozicije, obveščevalna dejavnost idr. Pri napadu na Poljsko (1939) je bilo pripravljenih šest skupin za posebne namene; v sodelovanju z vojaškimi oblastmi so registrirale judovske državljane Poljske, jih deportirale v geta ali pobile. Poleg tega so načrtno iztrebljale poljsko inteligenco. Za napad na ZSSR (1941) oblikovane štiri skupine za posebne namene, ki naj bi po dogovoru med glavnim varnostnim uradom rajha in vrhovnim poveljstvom Wehrmachta takoj sledile vojski, da bi za frontno črto likvidirale Jude, funkcionarje KP ZSSR, partizane in vse t. i. nevarne elemente. Skupine za posebne namene so sestavljali policijske enote, enote varnostne policije, tajne službe (SD), SS, bojne enote SS (Waffen-SS) in tudi pripadniki gestapa; včasih so jih podpirale še enote Wehrmachta. Njihovih žrtev naj bi bilo ok. 2 mln.
Dostopnost