delniška družba (delniška družba), kapitalska gospodarska družba z naravo pravne osebnosti (pravna oseba); družbe so s kapitalskimi vložki udeleženi v osnovnem kapitalu, ta pa je razdeljen na delnice. Delniška družba odgovarja upnikom samo s svojim premoženjem, delničarji pa za obveznosti delniške družbe upnikom ne odgovarjajo. Po zakonu o gospodarskih družbah lahko delniško družbo ustanovi najmanj pet fizičnih oz. pravnih oseb (v Nemčiji pet, v Avstriji dve, v Švici pa tri osebe), najnižja vrednost osnovnega kapitala mora presegati 3 mln. SIT (v Nemčiji 100.000 DEM, v Avstriji 1 mln. ATS, v Švici 50.000 CHF). Sprejeti morajo statut. Statut delniške družbe mora biti pripravljen v obliki notarskega akta kot temeljni pravni akt. Delniška družba se šteje za ustanovljeno, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. Lastnost pravne osebe pa si delniška družba pridobi šele po vpisu v sodni register. Osnovni kapital je mogoče vpisati z gotovinskim (denar) ali stvarnim (nedenarno premoženje: objekti, stroji ipd.) vložkom. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti vplačana v denarju. Oblika stvarnih vložkov se uporablja predvsem pri preoblikovanju podjetja v delniško družbo. V nasprotju z osnovnim kapitalom je premoženje delniške družbe zaradi poslovne dejavnosti podvrženo nenehnim spremembam, te pa se kažejo v bilanci stanja (aktiva).
Organi delniške družbe: 1. uprava; imenuje jo nadzorni svet (največ za pet let); sestavlja jo ena oseba ali več, večina članov uprave mora imeti slovensko državljanstvo, prav tako direktor delniške družbe; uprava ravna samostojno in na svojo odgovornost; naloge: vodenje, zastopanje in predstavljanje delniške družbe, sestavljanje letnega in poslovnega poročila, izvajanje sklepov, ki jih sprejme skupščina, poročanje nadzornemu svetu o načrtovani poslovni politiki, o donosnosti delniške družbe, o poteku poslov in o poslih, ki pomembno vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost delniške družbe, 2. nadzorni svet načeloma ni obvezen organ delniške družbe (razen izjemoma); sestavljajo ga najmanj trije člani; izvoli jih skupščina (največ za štiri leta); naloge: imenovanje in odpoklic članov uprave, nadzor nad vodenjem poslov, pri tem lahko pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ipd., 3. skupščina odloča o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, letnem poročilu, spremembah statuta, ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala, statusnih spremembah (prenehanju, preoblikovanju, pripojitvi ipd.), imenovanju revizorja družbe, razdelitvi dobička ipd.
Zakon o gospodarskih družbah razlikuje simultano in sukcesivno ustanavljanje delniških družb. Pri simultani ustanovitvi delniške družbe vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice; v tem primeru je družba ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. Pri sukcesivnem ustanavljanju delniške družbe pa ustanovitelji sprejmejo statut, prevzamejo del delnic, preostale delnice pa se vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt); tega prav tako sprejmejo in objavijo ustanovitelji delniške družbe; v tem primeru je družba ustanovljena, ko ustanovna skupščina sprejme z zakonom predpisane sklepe v zvezi z ustanovnim kapitalom, stroški za ustanovitev in izvolitvijo organov družbe; izvoli jih skupščina delničarjev.

Sorodna gesla: AG | bilanca stanja | delnica | delničar | delniški paket | Ein-Mann-Gesellschaft | gospodarska družba | hranilnica | kapitalska družba | kolhoz | komanditna delniška družba | organ | osnovni kapital | Plc | povečanje kapitala | pravna oseba | prospekt | sodni register | zadolžnica | zakon o gospodarskih družbah | združevanje delnic


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek