filioque ([filiókve], latinsko, ‘in iz Sina’), obrazec, dodan nicejski veroizpovedi, po katerem naj Sveti Duh ne bi izhajal le iz Očeta, ampak tudi iz Sina. Nasprotno kot pravoslavna Cerkev je latinska Cerkev v 11. st. dokončno sprejela filioque, kar je bil eden od temeljnih vzrokov za razkol med v. in z. Cerkvijo (1054).